Mesečni arhiv: januar 2016

Zabavni prispevki

 

 

 

 

 

Komentiraj

Uvrščeno v Povezave

Revije

Ciciban, Cicizabavnik, Pil, Moj planet, Gea

Pedenjped

Zmajček

National geographic Slovenija

History

Science

Tim

 

Komentiraj

Uvrščeno v Povezave

Knjižne novosti

Knjižne novosti so vam na voljo na spodnjih povezavah:

BUKLA

FEJSTBUK

 

 

Komentiraj

Uvrščeno v Povezave

Izdelava pisnih nalog

Komentiraj

Uvrščeno v Nerazvrščeno

Naša mala knjižnica

logo-nmk

O projektu NMK

Naša mala knjižnica (NMK) je zabaven in poučen projekt, ki spodbuja branje in razvoj bralne pismenosti.

Namenjen je najmlajšim bralcem, od vrtca do 5. razreda osnovne šole. Otroke skozi šolsko leto pospremi skrben izbor mladinske literature priznanih slovenskih in tujih avtorjev. Z mednarodnim sodelovanjem in gostovanjem tujih pisateljev otroci spoznavajo tuje kulture in književnost.

Sodelujoči pisatelji projekt soustvarjajo ter v njem aktivno sodelujejo. Pomagajo pripraviti zabavne naloge za Ustvarjalnike ali napišejo pismo presenečenja, ki ga lahko prejmejo tisti, ki sodelujejo v projektu. NMK lahko popestri ure maternega jezika, likovnega in glasbenega pouka ter podaljšanega bivanja. Zasnovan je tako, da spodbuja branje in otrokovo kreativnost, za dodatno motivacijo pa poskrbijo zanimive aktivnosti, katerim se posamezniki pridružijo po svojih željah in zmožnostih.

Udeleženci projekta berejo vrhunske mladinske avtorje, se z nalogami poglabljajo v različne plasti besedila, izdelujejo književne junake, samostojno zapisujejo svoja mnenja o knjigah, berejo pisma, ki jim jih pošljejo avtorji, rešujejo detektivske naloge ter se potegujejo za lepe nagrade.

Upamo, da bomo s skupnimi močmi in kvalitetno literaturo otrokom uspeli predati tisto, kar bogati naša življenja – ljubezen do branja.

 

Junaček-Travček-Pecka-kapica-in-puding-Mala-zima-

AntonovCirkusGroznovilca-Sanje-ki-so-odšle-

Predstavitev knjig za obdobje od 2. do 5. razreda si lahko ogledate tudi na spodnji povezavi.

http://www.nasamalaknjiznica.si/category/knjige/

Na naši šoli smo se za ta projekt odločili v 2. a razredu. Dejavnosti v povezavi z branjem izbranih knjig že potekajo in učenci so navdušeni. Vključili smo se tudi v izmenjavo knjižnega junaka. Izdelali smo junačka Travčka (Junaček Travček in njegova pustolovščina), ki smo ga z junakinjo Groznovilco (Groznovilca v hudi hosti) izmenjali z učenci 3. razreda OŠ Vransko.

DSC01722DSC01723

Komentiraj

Uvrščeno v Naša mala knjižnica, Sodelovanje v projektih

Najbolj brane knjige slovenskih avtorjev

NAJBOLJ BRANE KNJIGE SLOVENSKIH AVTORJEV PO IZBORU UČENCEV NAŠE ŠOLE

Avtor in naslov knjige oz. zbirke:

Število

glasov:

D. Muck: zbirka Anica (6 naslovov)

anica 2slika anicaslika anica 1

23

P. Suhodolčan: Košarkar naj bo, Kolesar naj bo,

Ranta vrača udarec

slika košarkarslika kolesarslika ranta

22

F. Milčinski: Butalci

slika butalci

17

D. Muck: zbirka Blazno resno

BRBR1BR2

17
P. Voranc: Solzice 14
S. Pregl: Geniji v … 10
F. Prešeren: Poezije 6
P. Suhodolčan: Živalske novice 8
F. Levstik: Martin Krpan 7
B. Dolinar: Dvojne počitnice 7
A. Kermauner: Tema ni en črn plašč 6
S. Makarovič: Sovica Oka 6
D. Muck: zbirka Čudežna bolha Megi 5
A. Hrvatin: Od RTM do WTF 5
Mojca Pokrajculja 5
D. Zupan: Trnovska mafija 5
L. Suhodolčan: Skriti dnevnik 5
V. Radovanović: Aljažev čevelj 5
V. Radovanović: Zvezdica 5
B.Jurca: Ko zorijo jagode 4
V. Mal: Sreča na vrvici 4
P. Suhodolčan: zbirka Pozor, pravljice! 4
   
   

 

Komentiraj

Uvrščeno v Aktualno

Navajanje literature

Navajanje literature

MONOGRAFSKA PUBLIKACIJA (knjiga) Z ENIM AVTORJEM

Elementi: Avtor. Leto izdaje. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izdaje: založba. (Zbirka). Str.

Priimek avtorja vedno izpišemo z velikimi tiskanimi črkami. Za priimkom napišemo vejico, ker smo naredili konverzijo – zamenjali smo ime in priimek avtorja. Za vejico zapišemo le prvo črko imena avtorja in piko.

Leto izida knjige poiščemo v knjigi – na naslovni strani, v kolofonu ali na hrbtni strani naslovne strani in ga izpišemo. Za letnico obvezno zapišem .

Naslov dela prepišemo tako, kot je zapisan na naslovnici, oz. naslovni strani (tudi ločila). Če je dodan še podnaslov in menimo, da je pomemben, ga zapišemo za dvopičjem. Za naslovom oz. podnaslovom obvezno postavimo piko.

Izdajo knjige zapišemo če jo najdemo v knjigi, sicer ta podatek izpustimo.

Kraj izdaje (mesto, kjer se založba nahaja) in naziv založbe, ki je knjigo izdala, ločimo z dvopičjem :. če je več krajev ali založb, jih ločimo z vejico. Polje spet zaključimo s piko .

V okrogli oklepaj napišemo naslov knjižne zbirke, v kateri je knjiga izšla. Za oklepajem je pika.

Strani zapišemo le, če nismo prebrali cele knjige, ampak le določen odstavek ali poglavje. Polje spet zaključimo obvezno s piko.

Primeri:

SUHODOLČAN, P. 1994. Košarkar naj bo!. Ljubljana: Karantanija.

MAL, V. 1985. Baronov mlajši brat. V Ljubljani: Prešernova družba. (Redna letna zbirka Prešernove družbe 1986).

PARTLJIČ, T. 1995. Slišal sem, kako trava raste. 2. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Zbirka Domen).

KROPP, P. 2000. Vzgajanje bralca: naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Tržič: Učila.

ZALOKAR DIVJAK, Z. 2000. Vzgajati z ljubeznijo. Krško: Gora.

PARKER, S. 1995. Ribe. Murska Sobota: Pomurska založba. (Svet okrog nas). Str. 34–38.

DOLINAR, F. M. 2001. Uvod v znanstveno delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo.

MONOGRAFSKA PUBLIKACIJA Z DVEMA ALI TREMI AVTORJI

Elementi: Avtor, avtor, avtor. Leto izdaje. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izdaje: založba. Str.

Če je iz knjige razvidno, da sta jo napisala dva ali trije avtorji, vse navedemo –  PRIIMEK, I.

Primer:

JURČIČ, J., KERSNIK, J. 1965. Rokovnjači. Ljubljana: DZS.

PEČJAK, S., GRADIŠAR, A. 2002. Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

RADOVANOVIĆ, S., VARL, V., ŽIBERNA, I. 1996. Podravje, Maribor, Ptuj A–Ž: priročnik za popotnika in poslovnega človeka. 2.natis. Murska Sobota: Pomurska založba. (Zbirka Slovenija total).

MONOGRAFSKA PUBLIKACIJA Z VEČ KOT TREMI AVTORJI ALI ANONIMNO DELO

V primeru, da so knjigo napisali več kot trije avtorji, jo lahko navajamo na več načinov. Mi smo se odločili, da smatramo v takem primeru knjigo kot anonimno (avtorja ne poznamo), zato je prvi obvezni podatek naslov.

Elementi: NASLOV knjige: podnaslov. Leto izdaje. Izdaja. Kraj izdaje: založba. (Zbirka). Str.

Prvo besedo naslova zapišemo z velikimi tiskanimi črkami, ostali del naslova z malimi.

Primeri:

SVETOVI narave. 1997. 1. izd. Grosuplje: Mondena. Str. 12–18.

UČENJE in poučevanje s knjižnico v osnovni šoli. 2002. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. (Modeli poučevanja in učenja. Knjižnična dejavnost). Str. 45.

SLOVENSKE narodne pravljice. 1989. 6. pren. ponat. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Zbirka Zlata ptica).

O prijateljstvu: izbor lepih slik in izrekov. 1997. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Zbirka V dar in spomin).

ENCIKLOPEDIJA Slovenije 1: A-Ca. 1987. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 13.

ČLANEK IZ SERIJSKE PUBLIKACIJE (REVIJE, ČASOPISA)

Elementi: Avtor(ji). Naslov članka. Naslov serijske publikacije, letnik (letnica) številka, strani članka.

Če poznamo avtorje, jih zapišemo, sicer je prvi podatek pri navajanju naslov članka.

Naslov revije, časopisa, tednika vedno pišemo poševno.

Obvezne podatke o letniku, letnici in številki revije moramo obvezno navesti. Letnica je v okroglem oklepaju.

Kratico za strani (str.) v tem primeru pišemo z malo. Na koncu navedka je obvezno pika .

Primeri:

GEISTER, I. Pojoči borovci. Pionir, 45 (1989) 3, str. 17–19.

LOČNIŠKAR FIDLER, M. Multimedija. Šolska knjižnica, 13 (2003) 3, str. 151.

Korošec, T. Prisega ribjega tatu iz l. 1675. Slavistična revija, 44 (1995) 3, str. 295–305.

ČLANEK IZ ČASNIKA

Elementi: Avtor(ji). Naslov članka. Naslov časnika, letnik (letnica) številka, strani članka.

Edina razlika pri navajanju literature pri člankih iz časnikov (izhajajo dnevno – Delo, Večer, Slovenske novice,…) je ta, da naslov časnika ne pišemo s poševnimi črkami.

Primeri:

PATERNU, B. Različne razdalje do znanstvene stroke. Delo, 34 (2. julij 1992) 150, str. 13–14.

SESTAVEK IZ ZBORNIKA

Elementi: Primarni avtor(ji). Naslov sestavka. V Naslov zbornika: podnaslov. Kraj izdaje zbornika: izdajatelj, leto. Str.

Elemente navajamo enako kot pri revijah.

Primeri:

GREGORI, J. Ptiči ob Muri. V Narava Slovenije, Mura in Prekmurje. Ljubljana: Prirodoslovni muzej, 2002. Str. 65–71.

JAMNIK, T. S knjigo v svet. V Bralna značka v tretjem tisočletju: zbornik ob 40-letnici bralne značke. Ljubljana: Bralna značka pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, 2000.

CD-ROM

Elementi: Avtor. Naslov. Vrsta medija. Kraj izdaje: izdajatelj, leto izdaje. (Podnaslov medija).

Elementi so isti kot pri navajanju literature pri knjigi, le da za naslovom dodamo podatek o vrsti medija (CD-ROM, Video,…).

Primeri:

Živa narava. CD-ROM . Murska Sobota: Creativ, 1999. (Biologija, naravoslovje in tehnika…).

BRATUŠA, A. et al. Knjižko: Uganke za knjižne molje. CD-ROM. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1999.

SPLETNA STRAN Z ZNANIM AVTORJEM

Elementi: Avtor. Naslov sestavka. Letnica nastanka dokumenta. URL naslov (datum citiranja oz. uporabe dokumenta).

Letnico nastanka navedemo, ve je navedena na spletni strani.

URL naslov prepišemo v celoti.

Točen datum, kdaj smo podatke uporabili, je obvezen.

Primeri:

DIMEC, J. Avtomatsko opisovanje vsebine dokumentov na internetu. 2000. http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/ (citirano 2002-02-09).

 

ANONIMNA SPLETNA STRAN (podatek o avtorju ni objavljen)

Elementi: Naslov sestavka. Letnica nastanka dokumenta, če je objavljena. URL naslov (datum citiranja oz. uporabe dokumenta).

Primeri:

Mrtev kit v Piranskem zalivu. http://www.msp.nib.si./Novice/13-03-2003.html (2004-02-02).

Veronika z Malega gradu. http://www.kamniskaveronika.net/e_knjiga_fs.html (2002-06-10).

Komentiraj

Uvrščeno v Navajanje literature

Plakat

Kako izdelam plakat

Referat napiše učenec sam ali več učencev skupaj.

OBLIKOVANJE REFERATA

Referat je lahko:

  • listni (veljajo navodila kot pri seminarski nalogi)
  • stenski – plakat

Pri izdelavi stenskega plakata upoštevamo:

  • uporabljamo papir večjega formata A3, risalni list ali šeleshamer,
  • papir je lahko poljubne barve, paziti moramo le, da bo tisto, kar bomo nanj napisali oz. prilepili razločno vidno,
  • vse na plakatu mora biti napisano oz. narisano dovolj veliko (da bo vidno z oddaljenosti vsaj treh metrov),
  • izstopati mora naslov, zato ga napišemo z večjimi in poudarjenimi črkami,
  • paziti moramo na pravilno razporeditev teksta in slik – preglednost plakata,
  • zapišemo le ključne besede oz. glavne misli – ne preveč teksta,
  • slike naj bodo narisane oz. prilepljene in primerne velikosti,
  • v spodnjem desnem kotu plakata se podpišejo vsi avtorji (ime, priimek, razred),
  • v spodnjem levem kotu pa navedemo literaturo, ki nam je bila v pomoč pri izdelavi plakata.

PLAKAT NAJ BO ESTETSKO IZDELAN IN PRIVLAČEN ZA OKO!

S pomočjo plakata predstavimo referat, pri čemer smo pozorni na samo predstavitev:

  • na nastop se dobro pripravimo,
  • na začetku se nasmehnemo,
  • se vzravnamo,
  • naredimo kratek uvod in predstavimo temo,
  • govorimo jasno in naravno,
  • govor naj bo dovolj jasen,
  • če je potrebno, pogledamo v zvezek ali v načrt predstavitve,
  • poslušalce gledamo v oči (ne le v plakat, tla ali strop),
  • ne mahamo naokoli,
  • držimo se predpisanega časa.

ZA LEPO IZDELAN PLAKAT IN DOBRO PREDSTAVLJEN REFERAT DOBIMO DOBRO OCENO!

Komentiraj

Uvrščeno v Kako izdelam plakat

Mesec šolskih knjižnic

“NAUČITE SE RAZVOZLATI SVOJ SVET”

Oktober 2016 

Mednarodni mesec šolskih knjižnic 

logotip šolskih knjižnic

 Letos lahko slovenski knjižničarji praznovanja pričnemo prve dni oktobra ob tednu otroka. S praznovanjem želimo slovensko javnost opozoriti na delo šolskih knjižnic in izpostaviti njihov pomen pri pridobivanju znanja, krepitvi samopodobe, omogočanju empatije, treningu socialnih veščin učencev in dijakov.

Kaj lahko delamo na mednarodni dan šolskih knjižnic? (povzeto po spletni strani IASL, 2007 pripravila Alja Bratuša, 2010 in 2011 dopolnile članice IO sekcije za šolske knjižnice)

1. Na spletni strani šolske knjižnice/šole predstavimo mednarodni dan šolskih knjižnic.

2. Učencem in strokovnim delavcem šole spregovorimo o pomenu šolskih knjižnic za učenje in poučevanje.

3. Spodbujajmo branje na najrazličnejše načine:

* Z učenci pripravimo pravljični dogodek – ustvarjalno delavnico s pripovedovanjem in ustvarjanjem za mlade bralce in krajane.

* Pripravimo delavnico za starše, kako naj motivirajo za branje svoje otroke.

* Organiziramo pogovor o prebranem – čajanko za učitelje in starše.

* Z učenci pripravimo priporočilni seznam petih slovenskih knjig, ki bi jih priporočali sovrstnikom po svetu. Seznam pošljimo na naslov IASL, kjer ga bodo objavili.

* Za javnost organiziramo predstavitev raziskovalnih/projektnih nalog, pri katerih je sodelovala šolska knjižnica z viri in učenjem uporabe virov.

* Organizirajmo knjižni sejem, na katerem predstavimo knjige in avtorje iz drugih dežel, knjige v drugih jezikih.

4. Učenci naj oblikujejo plakate, zloženke, podloge za miške, druge izdelke, na katerih predstavijo pomen šolske knjižnice. »Ideje« lahko uporabimo za novoletna darila.

5. Učenci naj izdelajo knjižne kazalke, ki prikazujejo pomembnost šolske knjižnice ali obeležujejo dan šolskih knjižnic.

6. Organizirajmo odprti dan šolske knjižnice, na katerega povabimo starše in druge goste.

7. Organizirajmo sobotni »literarni« sprehod po kraju/mestu in spregovorimo tudi o šolski knjižnici.

8. Povabimo pomembnega gosta in se z njim pogovarjajmo o pomenu šolske knjižnice, mu pokažimo, kaj učenci počnejo v knjižnici ipd.

9. Povežimo se s splošno knjižnico in pripravimo skupen dogodek, ki ga lahko predstavimo novembra ob dnevu splošnih knjižnic: http://www.zbds-zveza.si/?q=node5/dan_splosnih_knjiznic

10. Povežimo se s šolsko knjižnico v drugi deželi in sodelujmo z njo prek e-pošte ali spletnih strani. Letošnja novost je povezava med šolskimi knjižnicami z uporabo programa Skype, več na strani http://www.iasl-online.org/events/islm/islm-projects.htm

11. Z učenci obiščimo drugo šolsko knjižnico. Npr. z učenci osnovnošolskih knjižnic obiščimo srednješolsko knjižnico.

12. Med starši, učitelji in drugimi z učenci izvedimo anketo o tem, kakšne so bile šolske knjižnice včasih. Izsledke objavimo. http://dsks.si/images/spacer.gif

13. Objavimo svoje dogodke in ideje v spletni učilnici za knjižnično dejavnost http://skupnost.sio.si/login/index.php, na blogu http://monthofschoollibraries.blogspot.com/.

14. O dejavnostih ob mednarodnem dnevu šolskih knjižnic poročajmo v lokalnih časopisih.

15. Objavimo poročila o poteku mednarodnega dneva šolskih knjižnic v šolskem glasilu ali zaprosimo učence, da pišejo o pomenu šolske knjižnice.

16. Učenci naj pregledujejo spletne strani šolskih knjižnic in odkrivajo razlike med njimi.

17. Praznujmo skupaj s knjižničarji, učitelji, ravnatelji, učenci, ljudmi, ki podpirajo knjižnice!

18. Organizirajmo natečaje:

* Literarni natečaj: napišimo pesmi, kratke zgodbe na temo “knjižnica”, napišimo ocene knjig, predstavimo pisatelja ali pesnika.

* Likovni natečaj: rišemo junake iz knjig, izdelajmo alternativno naslovnico za znano knjigo, si predstavljaš sanjsko šolsko knjižnico, kakšna bo knjižnica leta 2050?

* Oblikovalski natečaj: oblikujmo knjižnično podlogo za miško, oblikujmo priponke, majice za učence – knjižničarjev oblikujmo maskoto knjižnice, učitelji in njihove najljubše knjige.

* Fotografski natečaj: dan v šolski knjižnici, ljudje, ki berejo.

 

Mednarodni mesec šolskih knjižnic – oktober 2015

logotip šolskih knjižnic

ŠOLSKE KNJIŽNICE SO ZAKON

 Mednarodno združenje šolskih knjižničarjev (IASL – International Association of School Librarianship http://www.iasl-online.org/ ) tudi letos vabi k praznovanju in promociji šolskih knjižnic.

V slovenskem prostoru – Sloveniji in zamejstvu – bo projekt izpeljala Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije v sodelovanju z Društvom šolskih knjižničarjev Slovenije. Središče letošnjega gesla “ŠOLSKE KNJIŽNICE SO ZAKON« opozarja na pomen šolskih knjižnic. Šolske knjižnice so nujno potrebne pri razvoju učnih spretnosti in pri razvoju kritičnega mišljenja. Šolski knjižničarji sodelujejo pri poučevanju, razvijanju učnih strategij, razvijanju različnih vrst pismenosti, razvijanju kritičnega mišljenja in ostalih kompetenc, ki so potrebne za delovanje v današnji družbi. Praznovanje mednarodnega meseca šolskih knjižnic pa opozarja na široko paleto dejavnosti, s katerimi knjižnice učence in starše opremljajo za življenje.

Leta 1999 so knjižničarji začeli praznovati svoj mednarodni dan na četrti ponedeljek v oktobru, v Sloveniji smo ga prvič praznovali leta 2007, 22. oktobra. Ker se je praznovanju pridruževalo čedalje več držav, se je leta 2008 odbor odločil, da praznovanje prilagodi lokalnemu okolju. James Henri, predsednik IASL, je ugotovil: »Mednarodni dan šolskih knjižnic je dejansko prerasel v mednarodni mesec šolskih knjižnic. To pomeni, da knjižničarji sami lahko izberete ali dan ali teden ali celo ves mesec in ga napolnite z dejavnostmi, posvečenimi vaši knjižnici in s tem, kar šolska knjižnica pomeni šolski skupnosti.« Mednarodni mesec šolskih knjižnic omogoča pristojnim za šolske knjižnice, da izberejo dan v oktobru, ki najbolj ustreza njihovi posebni situaciji, ko lahko praznično poudarijo pomembnost šolskih knjižnic.

 

Kako bomo praznovali mednarodni dan/mesec šolskih knjižnic na naši šoli?

(Povzeto po spletni strani IASL, 2007 pripravila Alja Bratuša, 2010 in 2011 dopolnile članice IO sekcije za šolske knjižnice) 

Na spletni strani šolske knjižnice/šole predstavimo mednarodni dan/mesec šolskih knjižnic.

Učence prvega razreda povabimo k prvi izposoji knjig v šolski knjižnici. 

– Z učenci bomo pripravili priporočilni seznam petih slovenskih knjig, ki bi jih priporočali sovrstnikom po svetu. Seznam pošljimo na naslov IASL, kjer ga bodo objavili.

– Z učenci pripravimo pravljični dogodek – ustvarjalno delavnico s pripovedovanjem in ustvarjanjem za mlade bralce.

Za javnost oz. starše bomo pripravili razstavo raziskovalnih/projektnih nalog, učencev naše šole pri katerih je sodelovala šolska knjižnica z viri.

Učenci bodo izdelovali knjižne kazalke, ki prikazujejo pomembnost šolske knjižnice ali obeležujejo dan šolskih knjižnic.

 

Literarni natečaj:

Pesmi in kratke zgodbe na temo “knjižnica”.

Si predstavljaš sanjsko šolsko knjižnico?

Kakšna bo knjižnica leta 2055? 

 

Likovni natečaj:

Rišemo junake iz knjig.

Izdelajmo alternativno naslovnico za znano knjigo.

 

Pripravili smo seznam najbolj branih knjig slovenskih avtorjev, pri čemer so sodelovali učenci od 1. do 9. razreda naše šole.

NAJBOLJ BRANE KNJIGE SLOVENSKIH AVTORJEV

Avtor in naslov knjige oz. zbirke: Število glasov:
D. Muck: zbirka Anica (6 naslovov) 23
P. Suhodolčan: Košarkar naj bo, Kolesar naj bo, Ranta vrača udarec 22
F. Milčinski: Butalci 17
D. Muck: zbirka Blazno resno 17
P. Voranc: Solzice 14
S. Pregl: Geniji v … 10
F. Prešeren: Poezije 6
P. Suhodolčan: Živalske novice 8
F. Levstik: Martin Krpan 7
B. Dolinar: Dvojne počitnice 7
A. Kermauner: Tema ni en črn plašč 6
S. Makarovič: Sovica Oka 6
D. Muck: zbirka Čudežna bolha Megi 5
A. Hrvatin: Od RTM do WTF 5
Mojca Pokrajculja 5
D. Zupan: Trnovska mafija 5
L. Suhodolčan: Skriti dnevnik 5
V. Radovanović: Aljažev čevelj 5
V. Radovanović: Zvezdica 5
B.Jurca: Ko zorijo jagode 4
V. Mal: Sreča na vrvici 4
P. Suhodolčan: zbirka Pozor, pravljice! 4
   
   

 

NAJBOLJ BRANI SLOVENSKI PESNIKI IN PISATELJI

 

Avtor Dela

Število

glasov

Desa MUCK Blazno resno o šoli 10
  Anica in grozovitež 5
  Anica in Jakob 5
  Čudežna bolha Megi in zajček Branko 5
  Anica in velika skrivnost 4
  Anica in materinski dan 4
  Blazno resno zadeto 3
  Blazno resno popolni 3
  Anica in počitnice 3
  Anica in zajček 2
  Hči lune 2
  Nebo v očesu lipicanca 1
  Blazno resno o drogah 1
     
Primož SUHODOLČAN Košarkar naj bo! 16
  Živalske novice 8
  Peter Nos 5
  Kolesar naj bo 4
  Veliki Bum Bum Čigum 2
  Ranta vrača udarec 2
  Kuža, zaljubljen kot pes 1
  Ribo na glavo pa spat 1
  Lipko in KošoRok 1
     
Svetlana MAKAROVIČ Sovica Oka 6
  Pekarna Miš-Maš 3
  Sapramiška 3
  Pod medvedovim dežnikom 1
  Mačja preja 1
  Mačnice 1
  Teta Magda 1
  Škrat Kuzma 1
     
Vesna RADOVANOVIĆ Zvezdica 5
  Aljažev čevelj 4
  Gnezdo 2
  Dedkovo kolo 1
     
France PREŠEREN Poezije 3
  Zdravljica 3
  Povodni mož 3
     
Feri Lainšček Mislice 3
  Prvi šolski dan 1
  Mišek Miško in bela miška 1
     
Nejka OMAHEN Življenje kot v filmu 2
  Veliko srce 1
  Spremembe, spremembe 1
     
K. KOVIČ Maček Muri 10
  Moj prijatelj Piki Jakob 2
     
A.   KERMAUNER Tema ni en črn plašč 6
  Berenikini kodri 1
     
T. PAVČEK Juri Muri v Afriki 2
  Juri Muri po Sloveniji 1
     
Janja VIDMAR Aknožer 1
  Junaki petega razreda 1
     

 

LITERARNI IN LIKOVNI NATEČAJ

Učenci 1. razredov so v različnih tehnikah likovno ustvarjali po pravljici Mojca Pokrajculja.

slika MP3 Isabella Elizabeth Ivančič, 1, cslika MP4 Bine Donko, 1. cslika MP5 Karin Vrečič, 1, bslika MP6 Julija Lili Zrim, 1, b

 

slika MP2Luna Bobič, 1. c

slika MP Živa Sukič, 1. a

 

slika MP!Rene Gomboc, 1. a

 

Pa še nekaj prispevkov z literarnega natečaja.

KNJIŽNIČAR TOMI

Knjižnica iz sanj

ima knjige od tal

pa vse do stropa,

kamor seže robotova roka.

 

Učenec v odmoru

v knjižnico prihiti

in svoje želje

hitro robotu sporoči.

 

Robot s knjigo pridrvi,

kakršno si učenec zaželi.

Pred učencem obrat naredi

in že po novo knjigo hiti.

 

Bolj pametnega od tega knjižničarja ni,

saj pozna vse knjige in njihove strani.

Za učence je knjižnica prava zabava,

ker jih robot Tomi tam vedno čaka.

 

Ko pa se učenec iz sanj prebudi, ugotovi,

da takšne knjižnice na OŠ I žal še ni.

Domen ŠOOŠ, 4. a

 

KNJIŽNICA

Oj, kriza! Knjižničarka Beta ne ve, kaj se ji obeta.

Oh, knjige, knjige, ve uboge knjige

morda boste celo izginile.

Velikan Knjigostrah je v šolo prinesel preplah,

ko je poteptal in zmečkal našo malo knjižnico.

O, a ta neroden velikan, je bil na srečo tako zlagan,

da ga je na koncu pojedel velik pelikan.

Juhu, juhej!

Zdaj knjižničarka Beta že ve, kaj se ji obeta.

Kot v pravljici kraljična živi,

tako vesela bo Berta v knjižnici spet vse dni.

Jana DONKO, 4. a

 

NAŠA KNJIŽNICA

V knjižnico zahajamo,

ker tako nas vzgajajo.

Knjige moramo brati,

da spise znamo napisati.

 

Knjige beremo za bralno značko,

domače branje in različna tekmovanja,

saj tako lahko pridobimo priznanja.

 

V knjižnici imamo dosti knjig,

na policah in v zabojčkih,

kjer najde se tudi kakšna knjiga o sončkih.

 

Imamo tudi oddelek za odrasle,

za mladino je to slajše.

V knjižnici mora biti tišina,

saj to lepa je vrlina.

 

Če pa knjig ne vrnemo pravočasno,

zamudnino moramo plačati,

v izogib temu je potrebno hitreje brati.

Ina HEDŽEK, 8. a

 

MOJA SANJSKA KNJIŽNICA

Kakšna je knjižnica danes? Za ene dolgočasna, za druge zabavna, a nikoli nismo vsi istega mnenja. V bistvu je za ene samo stavba, ki vsebuje knjige, za druge je mnogo več. Po tem takem imajo oboji prav.

Zame je knjižnica kulturna ustanova, v kateri se odvijajo čude sveta. Nisem obsedena s knjigami, vendar jih imam rada. Vsaka ima delček bralne harmonije, ki vzbudi mravljince po telesu. Knjige so lahko različnih obrazov. Od žalostnih, do veselih, polnih razočaranja, upanja, pričakovanja, ljubezni… Knjiga postane del bralca. In zato bom poskušala razmisliti o moji sanjski knjižnici. Vsi vemo, da ima knjižnica knjige. Stara znanost. Vendar nihče ne ve, ali je knjiga roman, pravljica, srhljivka ali kriminalka. Vse knjige so v današnjem času razvrščene po trakovih. Meni se zdi, da ti trakovi nič ne povedo. V bistvu vzbudijo nekakšno tekmovalnost med generacijami. Če na primer bereš knjige z oranžnim trakom, si frajer. Ni res. Lahko bereš knjige z mavričnim trakom, vendar če ne dojameš zgodbe, ti trak ne bo pomagal. Če bi jaz vodila knjižnico, bi uvedla nadstropja. Na primer v 1. nadstropju pravljice, v 2. nadstropju srhljivke, v 3. nadstropju romane in tako naprej. V vsakem nadstropju bi se odvijal tisti svet. Svet, katerega lahko dojame le tisti človek, ki ima v sebi še nekaj otroštva, če že ni otrok.

V svetu pravljic bi se dogajale čarovnije, čarovnije, ki jih zmore le otrok. Te čarovnije so najlepše. V pravljičnem nadstropju bi bil vladar smeh. Police s knjigami bi kar poplesavale, ko bi otroci stopili skozi mogočna vrata pravljic. Nato bi stare stopnice vodile vse do srhljivega nadstropja. Tam bi obiskovalce sprejel grozljiv smeh, ki bi jim pognal strah v kosti. Knjige bi imele stare, pomočene platnice, polite s kavo ali celo s krvjo. Stari papirji bi šelesteli v temi in vsaka zgodba bi govorila o strahu. Če bi bilo obiskovalce preveč strah, bi jih rešile stopnice v naslednje nadstropje.

Nadstropje romanov. Na vratih bi jih pričakalo rdeče srce in verjamem, da bi še najbolj potrt človek našel svoje zatočišče v svetu ljubezni. Vrata bi se mogočno odprla in knjige bi pozdravile s poljubom. Ko bi se podali med police, bi knjige govorile o junaštvu, o prvi ljubezenski radovednosti, o zamerah, žalostnem poslavljanju ter srečnih koncih. Knjige bi nam dale vedeti, da je ljubezen več kot le poljub in poroka. Je preplet čustev, zamer, večnih dogajanj ter o prav posebnem prijateljstvu. Knjige bi bile okrašene s srednjeveškimi okraski, naslov bi bil pozlačen in listi bi imeli vsak nov začetek. Obiskovalci bi se že ob pogledu nanje zasanjali.

Potem pa bi stopnice vodile v svet humorja. Tu bi se odvijal vsak dan nov žur. Knjige bi imele smešne platnice. Ljudje bi se družili ob njih, pozabili bi na skrbi, jih odprli in se do dobra nasmejali. Smeh bi odmeval po vsem nadstropju. Vse do stopnic v nadstropje večne napetosti.

Nadstropje kriminala. Na vratih bi bilo število 007, najbrž veste zakaj. Knjige bi se že na pogled zdele napete, kaj šele notranjost. Vsako poglavje bi se končalo usodno. Kaj bo pa prineslo novo, bi bilo zmeraj vprašanje. Kriminalke bi obiskovalce še bolj zasvojile kot droge. Obiskovalce bi spet rešile stopnice v zadnji svet.

Svet drame. Namesto vrat bi se obiskovalcem odgrnila zavesa in knjige bi se veličastno priklonile. Sledilo bi življenje na odru. Vsaka knjiga bi imela svoj dramatičen pristop, zgodbo in konec. Obiskovalce bi preplavilo spoznanje, da je življenje eno veliko dogajanje.

Na koncu sobe bi jih pričakalo dvigalo, ki bi jih odpeljalo do izhoda. Knjižnica bi se poslovila. Vrata bi se za obiskovalci zaprla in knjige bi čakale na nov dan. Dan novih radovednih obrazov, ki komaj čakajo, da se jim odpre svet čudes.

No, to bi bilo res nekaj lepega. Imeti take sanje si lahko človek samo želi.

Karla ORŠOŠ, 8.a

 

KNJIŽNICA LETA 2055

Sprašujem se, kakšne bodo knjižnice čez 40 let. Vendar ni velike možnosti, da bodo res takšne, kot mislim, saj sama ne vidim v prihodnost. Če ima kdo to možnost, bi ga z veseljem vprašala, kakšne bodo. Sedaj pa lahko pišem le o tem, kakšne morda bodo. Možnosti je veliko.

Morda bodo v njih delali roboti kot povsod drugod. Morda bomo imeli doma naprave, v katere bomo vnesli podatke o knjigi in jo bomo dobili na dom v nekaj minutah, če seveda ne bo knjiga v tistem času izposojena. Še veliko drugih možnosti je. Morda police ne bodo potrebne, saj bodo knjige s pomočjo gravitacijskih naprav lebdele v zraku. Lahko bodo knjige shranjene v skladiščih, mi pa jih bomo izbirali preko prav za to namenjenih računalnikov. To je samo nekaj idej, kako bodo morda delovale knjižnice.

Tudi notranjost knjižnic se bo verjetno spremenila. Ali pa morda ne. Ne vem, kako bo. Vem pa, da je vse odvisno od napredka znanosti in tehnologije. Verjamem pa, da bomo v knjižnici vedno našli dobre stare knjige. Elektronske ali navadne. Konec koncev je to namen vseh knjižnic.

Najti knjigo, jo vzeti v roke in ji dovoliti, da nas popelje v svoj svet, ki ga skriva med vrsticami, pa se mi zdi še vedno najboljša izbira.

Nina KLEMENT, 8.a

 

 

 

Komentiraj

Uvrščeno v Sodelovanje v projektih