Mesečni arhiv: januar 2016

Zabavni prispevki

 

 

 

 

 

Komentiraj

Uvrščeno v Povezave

Revije

Ciciban, Cicizabavnik, Pil, Moj planet, Gea

Pedenjped

Zmajček

National geographic Slovenija

History

Science

Tim

 

Komentiraj

Uvrščeno v Povezave

Knjižne novosti

Knjižne novosti so vam na voljo na spodnjih povezavah:

BUKLA

FEJSTBUK

 

 

Komentiraj

Uvrščeno v Povezave

Izdelava pisnih nalog

Komentiraj

Uvrščeno v Nerazvrščeno

Naša mala knjižnica

logo-nmk

O projektu NMK

Naša mala knjižnica (NMK) je zabaven in poučen projekt, ki spodbuja branje in razvoj bralne pismenosti.

Namenjen je najmlajšim bralcem, od vrtca do 5. razreda osnovne šole. Otroke skozi šolsko leto pospremi skrben izbor mladinske literature priznanih slovenskih in tujih avtorjev. Z mednarodnim sodelovanjem in gostovanjem tujih pisateljev otroci spoznavajo tuje kulture in književnost.

Sodelujoči pisatelji projekt soustvarjajo ter v njem aktivno sodelujejo. Pomagajo pripraviti zabavne naloge za Ustvarjalnike ali napišejo pismo presenečenja, ki ga lahko prejmejo tisti, ki sodelujejo v projektu. NMK lahko popestri ure maternega jezika, likovnega in glasbenega pouka ter podaljšanega bivanja. Zasnovan je tako, da spodbuja branje in otrokovo kreativnost, za dodatno motivacijo pa poskrbijo zanimive aktivnosti, katerim se posamezniki pridružijo po svojih željah in zmožnostih.

Udeleženci projekta berejo vrhunske mladinske avtorje, se z nalogami poglabljajo v različne plasti besedila, izdelujejo književne junake, samostojno zapisujejo svoja mnenja o knjigah, berejo pisma, ki jim jih pošljejo avtorji, rešujejo detektivske naloge ter se potegujejo za lepe nagrade.

Upamo, da bomo s skupnimi močmi in kvalitetno literaturo otrokom uspeli predati tisto, kar bogati naša življenja – ljubezen do branja.

 

Junaček-Travček-Pecka-kapica-in-puding-Mala-zima-

AntonovCirkusGroznovilca-Sanje-ki-so-odšle-

Predstavitev knjig za obdobje od 2. do 5. razreda si lahko ogledate tudi na spodnji povezavi.

http://www.nasamalaknjiznica.si/category/knjige/

Na naši šoli smo se za ta projekt odločili v 2. a razredu. Dejavnosti v povezavi z branjem izbranih knjig že potekajo in učenci so navdušeni. Vključili smo se tudi v izmenjavo knjižnega junaka. Izdelali smo junačka Travčka (Junaček Travček in njegova pustolovščina), ki smo ga z junakinjo Groznovilco (Groznovilca v hudi hosti) izmenjali z učenci 3. razreda OŠ Vransko.

DSC01722DSC01723

Komentiraj

Uvrščeno v Naša mala knjižnica, Sodelovanje v projektih

Najbolj brane knjige slovenskih avtorjev

NAJBOLJ BRANE KNJIGE SLOVENSKIH AVTORJEV PO IZBORU UČENCEV NAŠE ŠOLE

Avtor in naslov knjige oz. zbirke:

Število

glasov:

D. Muck: zbirka Anica (6 naslovov)

anica 2slika anicaslika anica 1

23

P. Suhodolčan: Košarkar naj bo, Kolesar naj bo,

Ranta vrača udarec

slika košarkarslika kolesarslika ranta

22

F. Milčinski: Butalci

slika butalci

17

D. Muck: zbirka Blazno resno

BRBR1BR2

17
P. Voranc: Solzice 14
S. Pregl: Geniji v … 10
F. Prešeren: Poezije 6
P. Suhodolčan: Živalske novice 8
F. Levstik: Martin Krpan 7
B. Dolinar: Dvojne počitnice 7
A. Kermauner: Tema ni en črn plašč 6
S. Makarovič: Sovica Oka 6
D. Muck: zbirka Čudežna bolha Megi 5
A. Hrvatin: Od RTM do WTF 5
Mojca Pokrajculja 5
D. Zupan: Trnovska mafija 5
L. Suhodolčan: Skriti dnevnik 5
V. Radovanović: Aljažev čevelj 5
V. Radovanović: Zvezdica 5
B.Jurca: Ko zorijo jagode 4
V. Mal: Sreča na vrvici 4
P. Suhodolčan: zbirka Pozor, pravljice! 4
   
   

 

Komentiraj

Uvrščeno v Aktualno

Navajanje literature

Navajanje literature

MONOGRAFSKA PUBLIKACIJA (knjiga) Z ENIM AVTORJEM

Elementi: Avtor. Leto izdaje. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izdaje: založba. (Zbirka). Str.

Priimek avtorja vedno izpišemo z velikimi tiskanimi črkami. Za priimkom napišemo vejico, ker smo naredili konverzijo – zamenjali smo ime in priimek avtorja. Za vejico zapišemo le prvo črko imena avtorja in piko.

Leto izida knjige poiščemo v knjigi – na naslovni strani, v kolofonu ali na hrbtni strani naslovne strani in ga izpišemo. Za letnico obvezno zapišem .

Naslov dela prepišemo tako, kot je zapisan na naslovnici, oz. naslovni strani (tudi ločila). Če je dodan še podnaslov in menimo, da je pomemben, ga zapišemo za dvopičjem. Za naslovom oz. podnaslovom obvezno postavimo piko.

Izdajo knjige zapišemo če jo najdemo v knjigi, sicer ta podatek izpustimo.

Kraj izdaje (mesto, kjer se založba nahaja) in naziv založbe, ki je knjigo izdala, ločimo z dvopičjem :. če je več krajev ali založb, jih ločimo z vejico. Polje spet zaključimo s piko .

V okrogli oklepaj napišemo naslov knjižne zbirke, v kateri je knjiga izšla. Za oklepajem je pika.

Strani zapišemo le, če nismo prebrali cele knjige, ampak le določen odstavek ali poglavje. Polje spet zaključimo obvezno s piko.

Primeri:

SUHODOLČAN, P. 1994. Košarkar naj bo!. Ljubljana: Karantanija.

MAL, V. 1985. Baronov mlajši brat. V Ljubljani: Prešernova družba. (Redna letna zbirka Prešernove družbe 1986).

PARTLJIČ, T. 1995. Slišal sem, kako trava raste. 2. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Zbirka Domen).

KROPP, P. 2000. Vzgajanje bralca: naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Tržič: Učila.

ZALOKAR DIVJAK, Z. 2000. Vzgajati z ljubeznijo. Krško: Gora.

PARKER, S. 1995. Ribe. Murska Sobota: Pomurska založba. (Svet okrog nas). Str. 34–38.

DOLINAR, F. M. 2001. Uvod v znanstveno delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo.

MONOGRAFSKA PUBLIKACIJA Z DVEMA ALI TREMI AVTORJI

Elementi: Avtor, avtor, avtor. Leto izdaje. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izdaje: založba. Str.

Če je iz knjige razvidno, da sta jo napisala dva ali trije avtorji, vse navedemo –  PRIIMEK, I.

Primer:

JURČIČ, J., KERSNIK, J. 1965. Rokovnjači. Ljubljana: DZS.

PEČJAK, S., GRADIŠAR, A. 2002. Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

RADOVANOVIĆ, S., VARL, V., ŽIBERNA, I. 1996. Podravje, Maribor, Ptuj A–Ž: priročnik za popotnika in poslovnega človeka. 2.natis. Murska Sobota: Pomurska založba. (Zbirka Slovenija total).

MONOGRAFSKA PUBLIKACIJA Z VEČ KOT TREMI AVTORJI ALI ANONIMNO DELO

V primeru, da so knjigo napisali več kot trije avtorji, jo lahko navajamo na več načinov. Mi smo se odločili, da smatramo v takem primeru knjigo kot anonimno (avtorja ne poznamo), zato je prvi obvezni podatek naslov.

Elementi: NASLOV knjige: podnaslov. Leto izdaje. Izdaja. Kraj izdaje: založba. (Zbirka). Str.

Prvo besedo naslova zapišemo z velikimi tiskanimi črkami, ostali del naslova z malimi.

Primeri:

SVETOVI narave. 1997. 1. izd. Grosuplje: Mondena. Str. 12–18.

UČENJE in poučevanje s knjižnico v osnovni šoli. 2002. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. (Modeli poučevanja in učenja. Knjižnična dejavnost). Str. 45.

SLOVENSKE narodne pravljice. 1989. 6. pren. ponat. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Zbirka Zlata ptica).

O prijateljstvu: izbor lepih slik in izrekov. 1997. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Zbirka V dar in spomin).

ENCIKLOPEDIJA Slovenije 1: A-Ca. 1987. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 13.

ČLANEK IZ SERIJSKE PUBLIKACIJE (REVIJE, ČASOPISA)

Elementi: Avtor(ji). Naslov članka. Naslov serijske publikacije, letnik (letnica) številka, strani članka.

Če poznamo avtorje, jih zapišemo, sicer je prvi podatek pri navajanju naslov članka.

Naslov revije, časopisa, tednika vedno pišemo poševno.

Obvezne podatke o letniku, letnici in številki revije moramo obvezno navesti. Letnica je v okroglem oklepaju.

Kratico za strani (str.) v tem primeru pišemo z malo. Na koncu navedka je obvezno pika .

Primeri:

GEISTER, I. Pojoči borovci. Pionir, 45 (1989) 3, str. 17–19.

LOČNIŠKAR FIDLER, M. Multimedija. Šolska knjižnica, 13 (2003) 3, str. 151.

Korošec, T. Prisega ribjega tatu iz l. 1675. Slavistična revija, 44 (1995) 3, str. 295–305.

ČLANEK IZ ČASNIKA

Elementi: Avtor(ji). Naslov članka. Naslov časnika, letnik (letnica) številka, strani članka.

Edina razlika pri navajanju literature pri člankih iz časnikov (izhajajo dnevno – Delo, Večer, Slovenske novice,…) je ta, da naslov časnika ne pišemo s poševnimi črkami.

Primeri:

PATERNU, B. Različne razdalje do znanstvene stroke. Delo, 34 (2. julij 1992) 150, str. 13–14.

SESTAVEK IZ ZBORNIKA

Elementi: Primarni avtor(ji). Naslov sestavka. V Naslov zbornika: podnaslov. Kraj izdaje zbornika: izdajatelj, leto. Str.

Elemente navajamo enako kot pri revijah.

Primeri:

GREGORI, J. Ptiči ob Muri. V Narava Slovenije, Mura in Prekmurje. Ljubljana: Prirodoslovni muzej, 2002. Str. 65–71.

JAMNIK, T. S knjigo v svet. V Bralna značka v tretjem tisočletju: zbornik ob 40-letnici bralne značke. Ljubljana: Bralna značka pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, 2000.

CD-ROM

Elementi: Avtor. Naslov. Vrsta medija. Kraj izdaje: izdajatelj, leto izdaje. (Podnaslov medija).

Elementi so isti kot pri navajanju literature pri knjigi, le da za naslovom dodamo podatek o vrsti medija (CD-ROM, Video,…).

Primeri:

Živa narava. CD-ROM . Murska Sobota: Creativ, 1999. (Biologija, naravoslovje in tehnika…).

BRATUŠA, A. et al. Knjižko: Uganke za knjižne molje. CD-ROM. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1999.

SPLETNA STRAN Z ZNANIM AVTORJEM

Elementi: Avtor. Naslov sestavka. Letnica nastanka dokumenta. URL naslov (datum citiranja oz. uporabe dokumenta).

Letnico nastanka navedemo, ve je navedena na spletni strani.

URL naslov prepišemo v celoti.

Točen datum, kdaj smo podatke uporabili, je obvezen.

Primeri:

DIMEC, J. Avtomatsko opisovanje vsebine dokumentov na internetu. 2000. http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/ (citirano 2002-02-09).

 

ANONIMNA SPLETNA STRAN (podatek o avtorju ni objavljen)

Elementi: Naslov sestavka. Letnica nastanka dokumenta, če je objavljena. URL naslov (datum citiranja oz. uporabe dokumenta).

Primeri:

Mrtev kit v Piranskem zalivu. http://www.msp.nib.si./Novice/13-03-2003.html (2004-02-02).

Veronika z Malega gradu. http://www.kamniskaveronika.net/e_knjiga_fs.html (2002-06-10).

Komentiraj

Uvrščeno v Navajanje literature

Plakat

Kako izdelam plakat

Referat napiše učenec sam ali več učencev skupaj.

OBLIKOVANJE REFERATA

Referat je lahko:

  • listni (veljajo navodila kot pri seminarski nalogi)
  • stenski – plakat

Pri izdelavi stenskega plakata upoštevamo:

  • uporabljamo papir večjega formata A3, risalni list ali šeleshamer,
  • papir je lahko poljubne barve, paziti moramo le, da bo tisto, kar bomo nanj napisali oz. prilepili razločno vidno,
  • vse na plakatu mora biti napisano oz. narisano dovolj veliko (da bo vidno z oddaljenosti vsaj treh metrov),
  • izstopati mora naslov, zato ga napišemo z večjimi in poudarjenimi črkami,
  • paziti moramo na pravilno razporeditev teksta in slik – preglednost plakata,
  • zapišemo le ključne besede oz. glavne misli – ne preveč teksta,
  • slike naj bodo narisane oz. prilepljene in primerne velikosti,
  • v spodnjem desnem kotu plakata se podpišejo vsi avtorji (ime, priimek, razred),
  • v spodnjem levem kotu pa navedemo literaturo, ki nam je bila v pomoč pri izdelavi plakata.

PLAKAT NAJ BO ESTETSKO IZDELAN IN PRIVLAČEN ZA OKO!

S pomočjo plakata predstavimo referat, pri čemer smo pozorni na samo predstavitev:

  • na nastop se dobro pripravimo,
  • na začetku se nasmehnemo,
  • se vzravnamo,
  • naredimo kratek uvod in predstavimo temo,
  • govorimo jasno in naravno,
  • govor naj bo dovolj jasen,
  • če je potrebno, pogledamo v zvezek ali v načrt predstavitve,
  • poslušalce gledamo v oči (ne le v plakat, tla ali strop),
  • ne mahamo naokoli,
  • držimo se predpisanega časa.

ZA LEPO IZDELAN PLAKAT IN DOBRO PREDSTAVLJEN REFERAT DOBIMO DOBRO OCENO!

Komentiraj

Uvrščeno v Kako izdelam plakat

Rastem s knjigo

Projekt Rastem s knjigo 2016/17

»Rastem s knjigo« je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.

Naši sedmošolci so obiskali Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota:

 7. a: v četrtek, 16. 2. 2017 (1. in 2. šolsko uro);

 7. b: v petek, 10. 2. 2017 (1. in 2. šolsko uro);

7. c: v petek, 10. 2. 2017 (4. in 5. šolsko uro)

in v dar prejeli knjigo Vinka Möderndorferja KIT NA PLAŽI.

KITvinko m.

Kit na plaži – video

 Nekaj utrinkov z obiska knjižnice:

IMG_20170210_090443 IMG_20170216_091559 (1)
IMG_20170210_114429 IMG_20170210_090328
IMG_20170210_114727

 

“Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo.”

Mongolski pregovor

 

Cilji nacionalnega projekta »Rastem s knjigo« so:

  • spodbujati dostopnost kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja,
  • promovirati vrhunske domače ustvarjalce mladinskega leposlovja,
  • spodbujati bralno motivacijo šolarjev in njihov obisk splošnih knjižnic,
  • motivirati založnike za večje vključevanje sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja.

PROJEKT RASTEM S KNJIGO 2015/2016

Tudi v tem šolskem letu smo učence sedmega razreda vključili v projekt RASTEM S KNJIGO.

Nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture izvajajo Javna agencija za knjigo, MIZKŠ, Združenje splošnih knjižnic in osnovnošolske knjižnice.

Namen projekta je približati domačo, slovensko, leposlovno knjigo vsem sedmošolcem in jih na ta način motivirati za branje.

Obenem pa želimo učencem predstaviti najbližjo splošno-izobraževalno knjižnico – Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti (PIŠK) in jih tako povabiti, da bodo knjižnico redno obiskovali.

V knjižnici bodo učencem predstavili knjižnico, potek izposoje in vsakemu učencu podelili knjigo. Letos bodo učenci prejeli knjigo Damjana ŠINIGOJA ISKANJE EVE.

      rastem s knjigo 1 rastem s knjigo 2

Več o projektu, avtorju in knjigi lahko izveste na spletni strani:

http://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/

ali

https://www.youtube.com/watch?v=58eiYQF26DE

 

Naši sedmošolci so knjižnico obiskali:

7. a v četrtek, 11. 2. 2016 (3. in 4. šolsko uro),

7. b v petek, 12. 2. 2016 (4. in 5. šolsko uro) in

7. c v ponedeljek, 15. 2. 2016 (5. in 6. šolsko uro).

Učence so v knjižnico spremljale učiteljice, ki jih poučujejo slovenščino in knjižničarka.

Nekaj utrinkov z obiska knjižnice.

 slika rastemslika rastem 1

 

 

rastem 3

rastem 5

 

                                                                                                           

»Branje nas preobrazi iz tega, kar smo, v tisto, kar lahko postanemo v prihodnosti.«  

                                                                                                       (B. Hedges)  

 

Komentiraj

Uvrščeno v Aktualno, Rastem s knjigo, Sodelovanje v projektih