Mesečni arhiv: april 2016

23. april – svetovni dan knjige

 

23. april – svetovni dan knjige

 

Ali veste, zakaj praznujemo svetovni dan knjige in

                        avtorskih pravic ravno 23. aprila?                                                              branje                                               

23. aprila goduje sveti Jurij, zaščitnik viničarjev, viteških redov, tabornikov, kmetov, rudarjev, lončarjev, sodarjev, ujetnikov, popotnikov in konjenikov.

 

Jurjevo je v Kataloniji dan vrtnice (el dia de la rosa) in dan knjige (el dia del llibre). Ta dan si Katalonci po tradiciji podarjajo vrtnice in knjige – moški ženski vrtnico, ženska moškemu knjigo.

 

Seveda pa je praznik tesno povezan s književnostjo: tega dne so umrli trije znameniti književniki: Miguel de Cervantes, William Shakespeare in Garcilaso de la Vega. Vsi leta 1616.

 branje1

V počastitev teh in vseh književnikov sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic.

 V petek, 22. aprila 2016, smo v ta namen med učenci od 1. do 5. razreda izvedli 15-minutno branje po razredih. Starejši učenci so brali mlajšim, le-ti pa so jih z navdušenjem poslušali. 

 IMG_20160422_101118 IMG_20160422_100900 IMG_20160422_100927
IMG_20160422_105829 IMG_20160422_101019 IMG_20160422_101312
IMG_20160422_101243 IMG_20160422_100818 IMG_20160422_105523

IMG_20160422_103851

Z idejo in geslom prireditve “Podarimo knjigo”, se uvaja dan knjige, 23. april, kot dan podarjanja knjig, ko naj bi vsakdo vsakemu, ki ga ima rad, podaril knjigo.

 

NIKOLI NI PREPOZNO!

Z vsakim novim besedilom se vedno znova učimo branja.

VSAK ČAS JE RAVNO PRAVI

za branje, pogovor in prijetno druženje ob branju.

branje 2

 

Bi podarili ali sprejeli

knjigo prijateljstva tudi vi?

 V petek, 22. aprila 2016, smo se priključili tudi akciji Podarim knjigo. Učenci so od doma prinesli svojo knjigo, za domov pa so si izbrali drugo. Nekaj knjig pa je podarila tudi šolska knjižnica. 

IMG_20160422_104736 IMG_20160422_104203
IMG_20160422_110021 IMG_20160422_103851

 

 

 

April – mesec knjige na naši šoli

 

 slika sovica

April – mesec knjige na naši šoli

2. april mednarodni dan knjig za otroke in mladino

23. april – svetovni dan knjige in avtorskih pravic

Kaj bomo počeli v tem mesecu?

slika branje

  • Brali bomo pravljice Hansa Christiana Andersena pri pouku in v času podaljšanega bivanja in se o prebranem pogovarjali, pravljice ilustrirali in dramatizirali.
  • V prvi triadi bomo ob razstavi del H. C. Andersena pripravili pravljične ure iz Andersenovih pravljic.
  • Po končanih urah bomo risali najljubšega pravljičnega junaka, literarno ustvarjali …
  • V drugi triadi si bomo ogledali razstavo Andersenovih pravljic, prebirali njegove pravljice in se po teh dejavnostih s kvizom preizkusili v poznavanju pravljic H. C. Andersena (pa tudi pravljic drugih avtorjev in ljudskih).
  • Izvedli bomo 15 minut branja po razredih, kjer bodo učenci brali svojim vrstnikom.
  • 22. aprila se bomo pridružili akciji Podarimo knjigo. Učenci bodo lahko svojo knjigo podarili drugemu. Na ogled bomo postavili tudi že nekoliko starejše knjige iz šolske knjižnice, ki jih bomo podarili tistim, ki jih bodo želeli.
Plakat 2016 pano 1IMG_20160407_111557
IMG_20160407_111546 IMG_20160407_111542
IMG_20160407_082727 IMG_20160407_082720
IMG_20160407_082643 IMG_20160407_082628

 

2. april – mednarodni dan knjig za otroke

2. april je mednarodni dan knjige za otroke, ki ga je Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) proglasila leta 1967. Za mednarodni dan knjige za otroke, ki ga od njegove ustanovitve praznujemo tudi na Slovenskem, je IBBY proglasila rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, ki je napisal okoli 160 pravljic, te pa so prevedene v kakšnih 100 jezikov.

Plakat

Na mednarodni dan knjig za otroke  po vsem svetu prirejajo branja, podeljujejo nagrade, odpirajo razstave in razmišljajo, kako obdržati bralno kulturo med mladimi.

Mednarodni dan knjige za otroke vedno spremljata tudi poslanica in plakat, ki ju prispeva katera od članic mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY. Letos ju je prispevala Brazilska sekcija IBBY. Poslanica je delo ene izmed najvplivnejših brazilskih pisateljic sodobne književnosti za otroke Luciane Sandroni.  

Letošnji plakat pa je ustvaril ilustrator Ziraldo. 

Od slovenskih pisateljev sta bila avtorja mednarodne poslanice leta 1968 France Bevk in leta 1970 pisateljica Ela Peroci, v samostojni Sloveniji pa leta 1997 pesnik Boris A.Novak, katerega poslanico je ilustriral Matjaž Schmidt.

Ob obletnici rojstva Hansa Christiana Andersena in v počastitev mednarodnega dneva knjig za otroke bomo v šolski knjižnici pripravili razstavo del H. C. Andersena in pravljične urice z njegovimi junaki.

 

Poslanica

Nekoč je …

Nekoč je živela … Princesa? Ne.

Nekoč je bila knjižnica. In nekoč je bila tudi deklica z imenom Luisa, ki je šla prvič v knjižnico. Hodila je zelo počasi, ker je vlekla za sabo veliko torbo na koleščkih. Očarano si je ogledovala notranjost knjižnice: police, same police, police, polne knjig. Mize, stoli, pisane blazine, risbe in plakati po stenah.

»Prinesla sem fotografijo,« je plaho rekla knjižničarki.

»Odlično, Luisa! Izdelala ti bom člansko izkaznico. Ti pa si medtem izberi knjigo. Lahko si izbereš eno, ki jo boš odnesla domov. Prav?«

»Samo eno?« je razočarano vprašala Luisa.

V tistem je zazvonil telefon in knjižničarka je Luiso prepustila težki nalogi izbiranja ene same knjige izmed tisočerih knjig v knjižnici. Deklica je potegnila za seboj torbo in dolgo, dolgo iskala, dokler ni našla svoje najljubše knjige: Sneguljčico! Knjiga je imela trde platnice in čudovite ilustracije. Vzela jo je v roke in spet povlekla torbo. Že je hotela oditi, ko jo je nekdo potrepljal po rami. Deklica se je obrnila in od presenečenja skoraj padla vznak. To ni bil nihče drugi kot Obuti maček s svojo knjigo v rokah, bolje rečeno, v tacah!

»Dober dan. Kako gre, gospa?« se je pošalil maček in se priklonil. »Luisa, še nisi naveličana teh zgodb o princesah? Zakaj si ne bi raje izposodila moje knjige Obuti maček, ki je veliko bolj zabavna?«

Luisa je ostrmela od začudenja. S široko odprtimi očmi sploh ni vedela, kaj naj reče.

»Kaj je? Ti je muca snedla jezik?« se je pošalil.

»Si ti res Obuti maček?«

»Seveda sem. Iz mesa in krvi! Vzemi me s seboj domov, pa boš izvedela mojo zgodbo in zgodbo markiza Carabasa.«

Luisa je od osuplosti samo prikimala.

Obuti maček se je s čarovno kretnjo vrnil v knjigo. Ko je Luisa že hotela oditi, jo je spet nekdo potrepljal po rami. To je bila ona: ‘bela kot sneg, rdeča kot kri in črnolasa kot ebenovina’. Uganete, kdo?

»Sneguljčica?!« je rekla Luisa čisto zamaknjena.

»Še mene vzemi domov, Luisa. Ta izdaja,« je rekla in pokazala na svojo knjigo, »je zvesta priredba pravljice bratov Grimm.«

Luisa je že hotela ponovno zamenjati knjigo, ko se je nataknjeno oglasil Obuti maček.

»Sneguljčica, ne vidiš, da se je Luisa že odločila? Raje se vrni k svojim šestim palčkom!«

»K sedmim! Sploh pa se še ni odločila!« je rdeča od jeze vzkliknila Sneguljčica.

Oba sta se zazrla v Luiso in čakala, kaj bo rekla.

»Res ne vem, katero naj vzamem. Najraje bi vzela vse …«

In prav v tistem hipu se je zgodilo nekaj neverjetnega: iz knjig so stopile vse pravljične osebe: Pepelka, Rdeča kapica, Trnuljčica, Motovilka. Cela druščina pravih princes.

»Luisa, vzemi me domov!« so jo vse rotile.

»Samo posteljo potrebujem, da se bom malo naspala,« je zazehala Trnuljčica.

»Samo sto let, nič več,« je posmehljivo prhnil Obuti maček.

»Lahko ti pospravljam po hiši, zvečer pa grem na zabavo na grad …« je rekla Pepelka.

»S kraljevičem!« so vsi zavpili.

»V košarici imam potico in vino. Bi kdo pokusil?« je ponudila Rdeča kapica.

Kmalu zatem so se jim pridružili novi pravljični liki: Grdi raček, Deklica z vžigalicami, Kositrni vojak in Plesalka.

»Luisa, gremo lahko s teboj? Mi smo Andersenovi liki,« je prosil Grdi raček, ki sploh ni bil tako grd.

»Je pri tebi doma toplo?« jo je vprašala Deklica z vžigalicami.

»Hm, če imaš peč, bova midva raje ostala tukaj …« sta pripomnila Kositrni vojak in Plesalka.

Tedaj se je na vsem lepem prikazal ogromen kosmat volk z ostrimi čekani in se postavil pred druščino.

»Hudobni volk!!!« so zavpili.

»Volk, zakaj imaš tako velika usta?« je iz navade vzkliknila Rdeča kapica.

»Jaz vas bom branil!« je junaško rekel vojaček.

V tistem je volk že odprl svoj velikanski gobec in … Jih vse požrl? Ne! Samo zazehal je, ker je bil zelo zaspan, nato pa je miroljubno rekel:

»Pomirite se, druščina. Rad bi vam nekaj predlagal. Luisa naj si izposodi knjigo o Sneguljčici, mi pa bomo zlezli v njeno torbo. Dovolj velika bo za nas.«

Volkov predlog se je vsem zdel odličen.

»Prosim, Luisa!« je rekla Deklica z vžigalicami, drgetajoč od mraza.

»No, prav!« je rekla in odprla torbo.

Pravljični liki so se postavili v vrsto in poskakali vanjo.

»Najprej princese!« je zavpila Pepelka.

V zadnjem trenutku so se prikazali še liki iz brazilskih pravljic: Saci, Caipora, zelo zgovorna punčka iz cunj, zelo neumni deček, deklica z rumeno torbico, še ena deklica s prababičino sliko, prilepljeno na obleko, mali gospodovalni kraljevič. Vsi so zlezli noter.

Torba še nikoli ni bila težja. Presneto težki liki so to! Luisa je vzela v roke knjigo o Sneguljčici in knjižničarka je zabeležila izposojo.

Kmalu je Luisa vsa vesela stopila v domačo hišo. Mama ji je od znotraj zaklicala:

»Si že doma, ljubica?«

»Vsi smo doma!«

Prevod v angleščino – Linda McGill,

prevod v slovenščino – Tina Mahkota.