Mesečni arhiv: maj 2016

Ustvarjamo po Andersenovih pravljicah…

AJDA (po pravljici H. C. Andersena)

Kmet pripoveduje zgodbo o Ajdi, ki jo je slišal od vrabca, vrabec pa je to slišal od stare vrbe, ki je stala ob ajdovi njivi. Vrba je bila častitljiva, vendar stara, iz razpoke v deblu so ji rasle robidnice. Drevo je bilo nagnjeno in veje so visele skoraj čisto do tal. Okrog je bilo veliko njiv, na katerih je raslo žito, riž, oves in ječmen. Na eni njivi je rasla tudi ajda. Obnašala se je ošabno. Bila je prepričana, da je najlepša daleč naokrog.

Naenkrat je zagrmelo. Prišla je nevihta. Vse poljske cvetlice so sklonile glave, ko je preko njih divjal vihar. Samo ajda se je ponosno košatila. Vsi so ji ves čas govorili, naj se skloni in zaščiti svoje liste. Stara vrba ji je rekla, da naj ne gleda v blisk, ker jo lahko poškoduje. V svoji ošabnosti in ponosu je ajda storila prav to. Ko je nevihta minila, so vse poljske cvetlice in žito stale osvežene od dežja. Ajda pa je bila ožgana od strele kot črno oglje.

Z zelenih listov stare vrbe so padale velike kaplje dežja in izgledalo je, kot če bi drevo jokalo. Prileteli so vrabci in jo vprašali, zakaj joka. In vrba jim je povedala zgodbo o ajdi, njeni ošabnosti in kazni, ki doleti vsakogar, ki je tak.

Gaj Kos, 3. a

LETEČI KOVČEK (po pravljici H. C. Andersena)

Zgodba govori o bogatem trgovcu, ki bi si lahko pot tlakoval s srebrnimi kovanci. Vendar tega ni storil. Bil je zelo pameten, dokler ni umrl. Ves denar je dobil njegov sin. Vendar sin je ta denar hitro zapravil. S tem je izgubil tudi vse prijatelje. Razen enega, ki je bil dobrodušen in mu je podaril kovček. Ta kovček je bil poseben, saj je s pritiskom na gumb poletel.

Mož je sedel v kovček in poletel v turško deželo. Oblečen je bil le v haljo in copate. Pristal je v gozdu, tam je srečal mater z otrokom. Vprašal jo je, kdo živi v tistem gradu visoko na gori. Tam živi kraljeva hči, mu je odgovorila gospa in prerokovali so, da bo ta princesa zelo nesrečna. Mož je sedel v kovček in poletel h gradu. Odprl je okno in zlezel k princesi. Princesa je bila zelo lepa. Ko ga je zagledala, se je zelo ustrašila. Mož se ji je predstavil, da je turški bog, ki se je po zraku spustil k njej. Bil ji je zelo všeč. Govoril ji je lepe zgodbe, jo zasnubil in ona je privolila. Povabila ga je na obisk naslednjo soboto, ko bosta prišla tudi kralj in kraljica. Ko sta se ločila, mu je dala sabljo z zlatniki. Za ta denar si je kupil novo haljo.

Prišla je sobota in zbrali so se na gradu. Mož jim je govoril lepo zgodbo o vžigalicah. Zgodba je bila na dvorcu vsem všeč. Kralj je organiziral svatbo in razsvetlili so dvor. Vse mesto je bilo veselo, da bo princesa dobila za moža samega turškega boga. Tudi mož je odšel v mesto po nova oblačila. Ko je prišel nazaj v gozd po kovček, je od kovčka ostal le pepel. Kovček je zgorel zaradi ognjemeta, ki so ga pripravili na dvorcu. Zdaj trgovčev sin ni mogel zleteti gor na grad k svoji nevesti.

Princesa ga čaka še danes, on pa potuje po svetu in ljudem pripoveduje različne zgodbe. Vendar niso več tako vesele kot tista o vžigalicah.

Tejo Terplan, 3. a