Arhivi Kategorije: Sodelovanje v projektih

Rastem s knjigo

Projekt Rastem s knjigo 2018/2019

»Rastem s knjigo« je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.

 Projekt je Ministrstvo za kulturo začelo izvajati v šolskem letu 2006/2007, najprej zgolj za osnovne šole. Izvaja ga Javna agencija za knjigo Republike Slovenije v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami.

Cilji nacionalnega projekta »Rastem s knjigo« so

  • spodbujati dostopnost kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja, 
  • promovirati vrhunske domače ustvarjalce mladinskega leposlovja,
  • spodbujati bralno motivacijo šolarjev in njihov obisk splošnih knjižnic,
  • motivirati založnike za večje vključevanje sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja.

Kako poteka projekt

Prve priprave na projekt, ki je vezan na šolsko leto, se pričnejo v spomladanskih mesecih z javnim razpisom, v okviru katerega pristojna strokovna komisija med prijavljenimi slovenskimi mladinskimi deli izbere dve – eno za sedmošolce in eno za dijake prvih letnikov.

Vsako leto sta izbrani dve drugi deli. Delovna skupina, ki vključuje predstavnike sodelujočih institucij, pripravi natančne informacije o izvajanju projekta za šole in knjižničarje, v sodelovanju z založnikom in avtorji pa tudi promocijsko gradivo in predstavitvena filma za obe deli. 

Uradni začetek projekta je vsako leto 8. septembra ob mednarodnem dnevu pismenosti. Takrat so izbrane knjige dostavljene v vse splošne knjižnice v Sloveniji.

Vsi sedmošolci in dijaki prvih letnikov srednjih šol prejmejo vsak svoj izvod izbrane knjige ob posebej za to priložnost organiziranem obisku najbližje splošne knjižnice, ki je vključen v letni delovni načrt slovenskih osnovnih in srednjih šol. Obisk knjižnice poleg prejema knjige vključuje še spoznavanje knjižničnega informacijskega znanja, seznanjanje z najnovejšim mladinskim leposlovjem ter predstavitev avtorjev in knjig.

Letošnje šolsko leto

V šolskem letu 2018/2019 poteka projekt »Rastem s knjigo OŠ« za sedmošolce že trinajstič, projekt »Rastem s knjigo SŠ« za dijake prvih letnikov pa devetič.

Za osnovnošolce je bila izbrana knjiga pisateljice Nataše Konc Lorenzutti: Avtobus ob treh.

 

 

 

 

 

 

 

http://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/videovsebine/

 Izvedba programa na obisku v knjižnici

Predstavitev splošne knjižnice

Uvodna, splošna predstavitev, vsem sedmošolcem je knjižničarka ponudila brezplačni vpis

Knjižnično informacijsko opismenjevanje

Predstavitev vzajemnega kataloga COBISS/OPAC. Učenci so poiskali nekaj knjig v katalogu in na knjižnih policah.

Knjižničarka jih je seznanila z reševanjem Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza.

 Motivacija za leposlovno branje

Po ogledu knjižnice je sledil pogovor o branju knjig s počitniško tematiko ter predstavitev pisateljice Nataše Konc Lorenzutti in darilne knjige Avtobus ob treh.

Zaključek obiska

Ob koncu srečanja je knjižničarka Vesna vsakemu učencu podarila knjigo in jih povabila k branju le te.

 

Nekaj utrinkov z obiska.

Projekt Rastem s knjigo 2017/18

V okviru projekta Rastem s knjigo bodo naši sedmošolci v drugi polovici oktobra in začetku novembra 2017:

7. a       v četrtek,  26. 10. 2017         5. in 6. šolsko uro

7. b       v sredo,   8. 11. 2017             5. in 6. šolsko uro

7. c       v četrtek,  9. 11. 2017            5. in 6. šolsko uro

obiskali Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota in prejeli knjigo Mihe Mazzinija ZVEZDE VABIJO.

S klikom na spodnjo povezavo si lahko ogledate video posnetek pisatelja Mihe Mazzinija, ki predstavlja svojo lansko leto nagrajeno knjigo Zvezde vabijo.

Miha Mazzini ZVEZDE VABIJO

Utrinki z obiska knjižnice:

CILJI NACIONALNEGA PROJEKTA »RASTEM S KNJIGO« SO:

  • spodbujati dostopnost kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja,
  • promovirati vrhunske domače ustvarjalce mladinskega leposlovja,
  • spodbujati bralno motivacijo šolarjev in njihov obisk splošnih knjižnic,
  • motivirati založnike za večje vključevanje sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja.

Projekt Rastem s knjigo 2016/17

»Rastem s knjigo« je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.

Naši sedmošolci so obiskali Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota:

 7. a: v četrtek, 16. 2. 2017 (1. in 2. šolsko uro);

 7. b: v petek, 10. 2. 2017 (1. in 2. šolsko uro);

7. c: v petek, 10. 2. 2017 (4. in 5. šolsko uro)

in v dar prejeli knjigo Vinka Möderndorferja KIT NA PLAŽI.

KITvinko m.

Kit na plaži – video

 Nekaj utrinkov z obiska knjižnice:

IMG_20170210_090443 IMG_20170216_091559 (1)
IMG_20170210_114429 IMG_20170210_090328
IMG_20170210_114727

 

“Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo.”

Mongolski pregovor

 

Cilji nacionalnega projekta »Rastem s knjigo« so:

  • spodbujati dostopnost kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja,
  • promovirati vrhunske domače ustvarjalce mladinskega leposlovja,
  • spodbujati bralno motivacijo šolarjev in njihov obisk splošnih knjižnic,
  • motivirati založnike za večje vključevanje sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja.

PROJEKT RASTEM S KNJIGO 2015/2016

Tudi v tem šolskem letu smo učence sedmega razreda vključili v projekt RASTEM S KNJIGO.

Nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture izvajajo Javna agencija za knjigo, MIZKŠ, Združenje splošnih knjižnic in osnovnošolske knjižnice.

Namen projekta je približati domačo, slovensko, leposlovno knjigo vsem sedmošolcem in jih na ta način motivirati za branje.

Obenem pa želimo učencem predstaviti najbližjo splošno-izobraževalno knjižnico – Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti (PIŠK) in jih tako povabiti, da bodo knjižnico redno obiskovali.

V knjižnici bodo učencem predstavili knjižnico, potek izposoje in vsakemu učencu podelili knjigo. Letos bodo učenci prejeli knjigo Damjana ŠINIGOJA ISKANJE EVE.

      rastem s knjigo 1 rastem s knjigo 2

Več o projektu, avtorju in knjigi lahko izveste na spletni strani:

http://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/

ali

https://www.youtube.com/watch?v=58eiYQF26DE

 

Naši sedmošolci so knjižnico obiskali:

7. a v četrtek, 11. 2. 2016 (3. in 4. šolsko uro),

7. b v petek, 12. 2. 2016 (4. in 5. šolsko uro) in

7. c v ponedeljek, 15. 2. 2016 (5. in 6. šolsko uro).

Učence so v knjižnico spremljale učiteljice, ki jih poučujejo slovenščino in knjižničarka.

Nekaj utrinkov z obiska knjižnice.

 slika rastemslika rastem 1

 

 

rastem 3

rastem 5

 

                                                                                                           

»Branje nas preobrazi iz tega, kar smo, v tisto, kar lahko postanemo v prihodnosti.«  

                                                                                                       (B. Hedges)  

 

Rastem s knjigo

V okviru projekta Rastem s knjigo bodo naši sedmošolci v drugi polovici oktobra in začetku novembra 2017:

7. a       v četrtek,  26. 10. 2017         5. in 6. šolsko uro

7. b       v sredo,   8. 11. 2017             5. in 6. šolsko uro

7. c       v četrtek,  9. 11. 2017            5. in 6. šolsko uro

obiskali Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota in prejeli knjigo Mihe Mazzinija ZVEZDE VABIJO.

S klikom na spodnjo povezavo si lahko ogledate video posnetek pisatelja Mihe Mazzinija, ki predstavlja svojo lansko leto nagrajeno knjigo Zvezde vabijo.

Miha Mazzini ZVEZDE VABIJO

Utrinki z obiska knjižnice:

 

CILJI NACIONALNEGA PROJEKTA »RASTEM S KNJIGO« SO:

  • spodbujati dostopnost kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja,
  • promovirati vrhunske domače ustvarjalce mladinskega leposlovja,
  • spodbujati bralno motivacijo šolarjev in njihov obisk splošnih knjižnic,
  • motivirati založnike za večje vključevanje sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja.

 

Rastem s knjigo 2016/17

Rastem s knjigo

»Rastem s knjigo« je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.

Projekt je Ministrstvo za kulturo začelo izvajati v šolskem letu 2006/2007, najprej zgolj za osnovne šole. Javna agencija za knjigo Republike Slovenije ga je začela voditi ob ustanovitvi leta 2009. Izvajamo ga v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami, osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter osnovnimi in srednjimi šolami v zamejstvu (Avstrija, Madžarska, Italija). Sodelujemo tudi z učitelji, ki poučujejo slovenščino v t. i. sobotnih šolah (Amerika, Avstralija), pri dopolnilnem pouku v tujini (Belgija, BiH, Srbija, Hrvaška, Francija idr.) in v Evropskih šolah (Bruselj, Luksemburg, Frankfurt idr.).

Cilji nacionalnega projekta »Rastem s knjigo« so:

  • spodbujati dostopnost kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja,
  • promovirati vrhunske domače ustvarjalce mladinskega leposlovja,
  • spodbujati bralno motivacijo šolarjev in njihov obisk splošnih knjižnic,
  • motivirati založnike za večje vključevanje sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja.

Kako poteka projekt

Projekt »Rastem s knjigo« pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana (MKL), Zavodom RS za šolstvo, Združenjem splošnih knjižnic, Sekcijo šolskih knjižnic pri ZBDS, Društvom šolskih knjižničarjev Slovenije in Društvom slovenskih pisateljev.

Prve priprave na projekt, ki je vezan na šolsko leto, se pričnejo v spomladanskih mesecih z javnim razpisom, v okviru katerega naša pristojna strokovna komisija med prijavljenimi slovenskimi mladinskimi deli izbere dve – eno za sedmošolce in eno za dijake prvih letnikov.

Vsako leto sta izbrani dve drugi deli. Delovna skupina, ki vključuje predstavnike sodelujočih institucij, pripravi natančne informacije o izvajanju projekta za šole in knjižničarje, v sodelovanju z založnikom in avtorji pa tudi promocijsko gradivo in predstavitvena filma za obe deli.

Knjigo pisatelja Vinka Möderndorferja KIT NA PLAŽI, ki je bila letos izbrana na Javnem ciljnem razpisu za izbor kulturnih projektov “Rastem s knjigo”, bodo sedmošolci prejeli ob organiziranem obisku najbližje splošne knjižnice. Sodelavci iz splošnih knjižnic bodo zanje pripravili program s predstavitvijo knjižnice, knjižničnega informacijskega znanja, avtorja izbrane knjige in knjige same.

KITvinko m.

Naša mala knjižnica

logo-nmk

O projektu NMK

Naša mala knjižnica (NMK) je zabaven in poučen projekt, ki spodbuja branje in razvoj bralne pismenosti.

Namenjen je najmlajšim bralcem, od vrtca do 5. razreda osnovne šole. Otroke skozi šolsko leto pospremi skrben izbor mladinske literature priznanih slovenskih in tujih avtorjev. Z mednarodnim sodelovanjem in gostovanjem tujih pisateljev otroci spoznavajo tuje kulture in književnost.

Sodelujoči pisatelji projekt soustvarjajo ter v njem aktivno sodelujejo. Pomagajo pripraviti zabavne naloge za Ustvarjalnike ali napišejo pismo presenečenja, ki ga lahko prejmejo tisti, ki sodelujejo v projektu. NMK lahko popestri ure maternega jezika, likovnega in glasbenega pouka ter podaljšanega bivanja. Zasnovan je tako, da spodbuja branje in otrokovo kreativnost, za dodatno motivacijo pa poskrbijo zanimive aktivnosti, katerim se posamezniki pridružijo po svojih željah in zmožnostih.

Udeleženci projekta berejo vrhunske mladinske avtorje, se z nalogami poglabljajo v različne plasti besedila, izdelujejo književne junake, samostojno zapisujejo svoja mnenja o knjigah, berejo pisma, ki jim jih pošljejo avtorji, rešujejo detektivske naloge ter se potegujejo za lepe nagrade.

Upamo, da bomo s skupnimi močmi in kvalitetno literaturo otrokom uspeli predati tisto, kar bogati naša življenja – ljubezen do branja.

 

Junaček-Travček-Pecka-kapica-in-puding-Mala-zima-

AntonovCirkusGroznovilca-Sanje-ki-so-odšle-

Predstavitev knjig za obdobje od 2. do 5. razreda si lahko ogledate tudi na spodnji povezavi.

http://www.nasamalaknjiznica.si/category/knjige/

Na naši šoli smo se za ta projekt odločili v 2. a razredu. Dejavnosti v povezavi z branjem izbranih knjig že potekajo in učenci so navdušeni. Vključili smo se tudi v izmenjavo knjižnega junaka. Izdelali smo junačka Travčka (Junaček Travček in njegova pustolovščina), ki smo ga z junakinjo Groznovilco (Groznovilca v hudi hosti) izmenjali z učenci 3. razreda OŠ Vransko.

DSC01722DSC01723

Mesec šolskih knjižnic

“NAUČITE SE RAZVOZLATI SVOJ SVET”

Oktober 2016 

Mednarodni mesec šolskih knjižnic 

logotip šolskih knjižnic

 Letos lahko slovenski knjižničarji praznovanja pričnemo prve dni oktobra ob tednu otroka. S praznovanjem želimo slovensko javnost opozoriti na delo šolskih knjižnic in izpostaviti njihov pomen pri pridobivanju znanja, krepitvi samopodobe, omogočanju empatije, treningu socialnih veščin učencev in dijakov.

Kaj lahko delamo na mednarodni dan šolskih knjižnic? (povzeto po spletni strani IASL, 2007 pripravila Alja Bratuša, 2010 in 2011 dopolnile članice IO sekcije za šolske knjižnice)

1. Na spletni strani šolske knjižnice/šole predstavimo mednarodni dan šolskih knjižnic.

2. Učencem in strokovnim delavcem šole spregovorimo o pomenu šolskih knjižnic za učenje in poučevanje.

3. Spodbujajmo branje na najrazličnejše načine:

* Z učenci pripravimo pravljični dogodek – ustvarjalno delavnico s pripovedovanjem in ustvarjanjem za mlade bralce in krajane.

* Pripravimo delavnico za starše, kako naj motivirajo za branje svoje otroke.

* Organiziramo pogovor o prebranem – čajanko za učitelje in starše.

* Z učenci pripravimo priporočilni seznam petih slovenskih knjig, ki bi jih priporočali sovrstnikom po svetu. Seznam pošljimo na naslov IASL, kjer ga bodo objavili.

* Za javnost organiziramo predstavitev raziskovalnih/projektnih nalog, pri katerih je sodelovala šolska knjižnica z viri in učenjem uporabe virov.

* Organizirajmo knjižni sejem, na katerem predstavimo knjige in avtorje iz drugih dežel, knjige v drugih jezikih.

4. Učenci naj oblikujejo plakate, zloženke, podloge za miške, druge izdelke, na katerih predstavijo pomen šolske knjižnice. »Ideje« lahko uporabimo za novoletna darila.

5. Učenci naj izdelajo knjižne kazalke, ki prikazujejo pomembnost šolske knjižnice ali obeležujejo dan šolskih knjižnic.

6. Organizirajmo odprti dan šolske knjižnice, na katerega povabimo starše in druge goste.

7. Organizirajmo sobotni »literarni« sprehod po kraju/mestu in spregovorimo tudi o šolski knjižnici.

8. Povabimo pomembnega gosta in se z njim pogovarjajmo o pomenu šolske knjižnice, mu pokažimo, kaj učenci počnejo v knjižnici ipd.

9. Povežimo se s splošno knjižnico in pripravimo skupen dogodek, ki ga lahko predstavimo novembra ob dnevu splošnih knjižnic: http://www.zbds-zveza.si/?q=node5/dan_splosnih_knjiznic

10. Povežimo se s šolsko knjižnico v drugi deželi in sodelujmo z njo prek e-pošte ali spletnih strani. Letošnja novost je povezava med šolskimi knjižnicami z uporabo programa Skype, več na strani http://www.iasl-online.org/events/islm/islm-projects.htm

11. Z učenci obiščimo drugo šolsko knjižnico. Npr. z učenci osnovnošolskih knjižnic obiščimo srednješolsko knjižnico.

12. Med starši, učitelji in drugimi z učenci izvedimo anketo o tem, kakšne so bile šolske knjižnice včasih. Izsledke objavimo. http://dsks.si/images/spacer.gif

13. Objavimo svoje dogodke in ideje v spletni učilnici za knjižnično dejavnost http://skupnost.sio.si/login/index.php, na blogu http://monthofschoollibraries.blogspot.com/.

14. O dejavnostih ob mednarodnem dnevu šolskih knjižnic poročajmo v lokalnih časopisih.

15. Objavimo poročila o poteku mednarodnega dneva šolskih knjižnic v šolskem glasilu ali zaprosimo učence, da pišejo o pomenu šolske knjižnice.

16. Učenci naj pregledujejo spletne strani šolskih knjižnic in odkrivajo razlike med njimi.

17. Praznujmo skupaj s knjižničarji, učitelji, ravnatelji, učenci, ljudmi, ki podpirajo knjižnice!

18. Organizirajmo natečaje:

* Literarni natečaj: napišimo pesmi, kratke zgodbe na temo “knjižnica”, napišimo ocene knjig, predstavimo pisatelja ali pesnika.

* Likovni natečaj: rišemo junake iz knjig, izdelajmo alternativno naslovnico za znano knjigo, si predstavljaš sanjsko šolsko knjižnico, kakšna bo knjižnica leta 2050?

* Oblikovalski natečaj: oblikujmo knjižnično podlogo za miško, oblikujmo priponke, majice za učence – knjižničarjev oblikujmo maskoto knjižnice, učitelji in njihove najljubše knjige.

* Fotografski natečaj: dan v šolski knjižnici, ljudje, ki berejo.

 

Mednarodni mesec šolskih knjižnic – oktober 2015

logotip šolskih knjižnic

ŠOLSKE KNJIŽNICE SO ZAKON

 Mednarodno združenje šolskih knjižničarjev (IASL – International Association of School Librarianship http://www.iasl-online.org/ ) tudi letos vabi k praznovanju in promociji šolskih knjižnic.

V slovenskem prostoru – Sloveniji in zamejstvu – bo projekt izpeljala Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije v sodelovanju z Društvom šolskih knjižničarjev Slovenije. Središče letošnjega gesla “ŠOLSKE KNJIŽNICE SO ZAKON« opozarja na pomen šolskih knjižnic. Šolske knjižnice so nujno potrebne pri razvoju učnih spretnosti in pri razvoju kritičnega mišljenja. Šolski knjižničarji sodelujejo pri poučevanju, razvijanju učnih strategij, razvijanju različnih vrst pismenosti, razvijanju kritičnega mišljenja in ostalih kompetenc, ki so potrebne za delovanje v današnji družbi. Praznovanje mednarodnega meseca šolskih knjižnic pa opozarja na široko paleto dejavnosti, s katerimi knjižnice učence in starše opremljajo za življenje.

Leta 1999 so knjižničarji začeli praznovati svoj mednarodni dan na četrti ponedeljek v oktobru, v Sloveniji smo ga prvič praznovali leta 2007, 22. oktobra. Ker se je praznovanju pridruževalo čedalje več držav, se je leta 2008 odbor odločil, da praznovanje prilagodi lokalnemu okolju. James Henri, predsednik IASL, je ugotovil: »Mednarodni dan šolskih knjižnic je dejansko prerasel v mednarodni mesec šolskih knjižnic. To pomeni, da knjižničarji sami lahko izberete ali dan ali teden ali celo ves mesec in ga napolnite z dejavnostmi, posvečenimi vaši knjižnici in s tem, kar šolska knjižnica pomeni šolski skupnosti.« Mednarodni mesec šolskih knjižnic omogoča pristojnim za šolske knjižnice, da izberejo dan v oktobru, ki najbolj ustreza njihovi posebni situaciji, ko lahko praznično poudarijo pomembnost šolskih knjižnic.

 

Kako bomo praznovali mednarodni dan/mesec šolskih knjižnic na naši šoli?

(Povzeto po spletni strani IASL, 2007 pripravila Alja Bratuša, 2010 in 2011 dopolnile članice IO sekcije za šolske knjižnice) 

Na spletni strani šolske knjižnice/šole predstavimo mednarodni dan/mesec šolskih knjižnic.

Učence prvega razreda povabimo k prvi izposoji knjig v šolski knjižnici. 

– Z učenci bomo pripravili priporočilni seznam petih slovenskih knjig, ki bi jih priporočali sovrstnikom po svetu. Seznam pošljimo na naslov IASL, kjer ga bodo objavili.

– Z učenci pripravimo pravljični dogodek – ustvarjalno delavnico s pripovedovanjem in ustvarjanjem za mlade bralce.

Za javnost oz. starše bomo pripravili razstavo raziskovalnih/projektnih nalog, učencev naše šole pri katerih je sodelovala šolska knjižnica z viri.

Učenci bodo izdelovali knjižne kazalke, ki prikazujejo pomembnost šolske knjižnice ali obeležujejo dan šolskih knjižnic.

 

Literarni natečaj:

Pesmi in kratke zgodbe na temo “knjižnica”.

Si predstavljaš sanjsko šolsko knjižnico?

Kakšna bo knjižnica leta 2055? 

 

Likovni natečaj:

Rišemo junake iz knjig.

Izdelajmo alternativno naslovnico za znano knjigo.

 

Pripravili smo seznam najbolj branih knjig slovenskih avtorjev, pri čemer so sodelovali učenci od 1. do 9. razreda naše šole.

NAJBOLJ BRANE KNJIGE SLOVENSKIH AVTORJEV

Avtor in naslov knjige oz. zbirke: Število glasov:
D. Muck: zbirka Anica (6 naslovov) 23
P. Suhodolčan: Košarkar naj bo, Kolesar naj bo, Ranta vrača udarec 22
F. Milčinski: Butalci 17
D. Muck: zbirka Blazno resno 17
P. Voranc: Solzice 14
S. Pregl: Geniji v … 10
F. Prešeren: Poezije 6
P. Suhodolčan: Živalske novice 8
F. Levstik: Martin Krpan 7
B. Dolinar: Dvojne počitnice 7
A. Kermauner: Tema ni en črn plašč 6
S. Makarovič: Sovica Oka 6
D. Muck: zbirka Čudežna bolha Megi 5
A. Hrvatin: Od RTM do WTF 5
Mojca Pokrajculja 5
D. Zupan: Trnovska mafija 5
L. Suhodolčan: Skriti dnevnik 5
V. Radovanović: Aljažev čevelj 5
V. Radovanović: Zvezdica 5
B.Jurca: Ko zorijo jagode 4
V. Mal: Sreča na vrvici 4
P. Suhodolčan: zbirka Pozor, pravljice! 4
   
   

 

NAJBOLJ BRANI SLOVENSKI PESNIKI IN PISATELJI

 

Avtor Dela

Število

glasov

Desa MUCK Blazno resno o šoli 10
  Anica in grozovitež 5
  Anica in Jakob 5
  Čudežna bolha Megi in zajček Branko 5
  Anica in velika skrivnost 4
  Anica in materinski dan 4
  Blazno resno zadeto 3
  Blazno resno popolni 3
  Anica in počitnice 3
  Anica in zajček 2
  Hči lune 2
  Nebo v očesu lipicanca 1
  Blazno resno o drogah 1
     
Primož SUHODOLČAN Košarkar naj bo! 16
  Živalske novice 8
  Peter Nos 5
  Kolesar naj bo 4
  Veliki Bum Bum Čigum 2
  Ranta vrača udarec 2
  Kuža, zaljubljen kot pes 1
  Ribo na glavo pa spat 1
  Lipko in KošoRok 1
     
Svetlana MAKAROVIČ Sovica Oka 6
  Pekarna Miš-Maš 3
  Sapramiška 3
  Pod medvedovim dežnikom 1
  Mačja preja 1
  Mačnice 1
  Teta Magda 1
  Škrat Kuzma 1
     
Vesna RADOVANOVIĆ Zvezdica 5
  Aljažev čevelj 4
  Gnezdo 2
  Dedkovo kolo 1
     
France PREŠEREN Poezije 3
  Zdravljica 3
  Povodni mož 3
     
Feri Lainšček Mislice 3
  Prvi šolski dan 1
  Mišek Miško in bela miška 1
     
Nejka OMAHEN Življenje kot v filmu 2
  Veliko srce 1
  Spremembe, spremembe 1
     
K. KOVIČ Maček Muri 10
  Moj prijatelj Piki Jakob 2
     
A.   KERMAUNER Tema ni en črn plašč 6
  Berenikini kodri 1
     
T. PAVČEK Juri Muri v Afriki 2
  Juri Muri po Sloveniji 1
     
Janja VIDMAR Aknožer 1
  Junaki petega razreda 1
     

 

LITERARNI IN LIKOVNI NATEČAJ

Učenci 1. razredov so v različnih tehnikah likovno ustvarjali po pravljici Mojca Pokrajculja.

slika MP3 Isabella Elizabeth Ivančič, 1, cslika MP4 Bine Donko, 1. cslika MP5 Karin Vrečič, 1, bslika MP6 Julija Lili Zrim, 1, b

 

slika MP2Luna Bobič, 1. c

slika MP Živa Sukič, 1. a

 

slika MP!Rene Gomboc, 1. a

 

Pa še nekaj prispevkov z literarnega natečaja.

KNJIŽNIČAR TOMI

Knjižnica iz sanj

ima knjige od tal

pa vse do stropa,

kamor seže robotova roka.

 

Učenec v odmoru

v knjižnico prihiti

in svoje želje

hitro robotu sporoči.

 

Robot s knjigo pridrvi,

kakršno si učenec zaželi.

Pred učencem obrat naredi

in že po novo knjigo hiti.

 

Bolj pametnega od tega knjižničarja ni,

saj pozna vse knjige in njihove strani.

Za učence je knjižnica prava zabava,

ker jih robot Tomi tam vedno čaka.

 

Ko pa se učenec iz sanj prebudi, ugotovi,

da takšne knjižnice na OŠ I žal še ni.

Domen ŠOOŠ, 4. a

 

KNJIŽNICA

Oj, kriza! Knjižničarka Beta ne ve, kaj se ji obeta.

Oh, knjige, knjige, ve uboge knjige

morda boste celo izginile.

Velikan Knjigostrah je v šolo prinesel preplah,

ko je poteptal in zmečkal našo malo knjižnico.

O, a ta neroden velikan, je bil na srečo tako zlagan,

da ga je na koncu pojedel velik pelikan.

Juhu, juhej!

Zdaj knjižničarka Beta že ve, kaj se ji obeta.

Kot v pravljici kraljična živi,

tako vesela bo Berta v knjižnici spet vse dni.

Jana DONKO, 4. a

 

NAŠA KNJIŽNICA

V knjižnico zahajamo,

ker tako nas vzgajajo.

Knjige moramo brati,

da spise znamo napisati.

 

Knjige beremo za bralno značko,

domače branje in različna tekmovanja,

saj tako lahko pridobimo priznanja.

 

V knjižnici imamo dosti knjig,

na policah in v zabojčkih,

kjer najde se tudi kakšna knjiga o sončkih.

 

Imamo tudi oddelek za odrasle,

za mladino je to slajše.

V knjižnici mora biti tišina,

saj to lepa je vrlina.

 

Če pa knjig ne vrnemo pravočasno,

zamudnino moramo plačati,

v izogib temu je potrebno hitreje brati.

Ina HEDŽEK, 8. a

 

MOJA SANJSKA KNJIŽNICA

Kakšna je knjižnica danes? Za ene dolgočasna, za druge zabavna, a nikoli nismo vsi istega mnenja. V bistvu je za ene samo stavba, ki vsebuje knjige, za druge je mnogo več. Po tem takem imajo oboji prav.

Zame je knjižnica kulturna ustanova, v kateri se odvijajo čude sveta. Nisem obsedena s knjigami, vendar jih imam rada. Vsaka ima delček bralne harmonije, ki vzbudi mravljince po telesu. Knjige so lahko različnih obrazov. Od žalostnih, do veselih, polnih razočaranja, upanja, pričakovanja, ljubezni… Knjiga postane del bralca. In zato bom poskušala razmisliti o moji sanjski knjižnici. Vsi vemo, da ima knjižnica knjige. Stara znanost. Vendar nihče ne ve, ali je knjiga roman, pravljica, srhljivka ali kriminalka. Vse knjige so v današnjem času razvrščene po trakovih. Meni se zdi, da ti trakovi nič ne povedo. V bistvu vzbudijo nekakšno tekmovalnost med generacijami. Če na primer bereš knjige z oranžnim trakom, si frajer. Ni res. Lahko bereš knjige z mavričnim trakom, vendar če ne dojameš zgodbe, ti trak ne bo pomagal. Če bi jaz vodila knjižnico, bi uvedla nadstropja. Na primer v 1. nadstropju pravljice, v 2. nadstropju srhljivke, v 3. nadstropju romane in tako naprej. V vsakem nadstropju bi se odvijal tisti svet. Svet, katerega lahko dojame le tisti človek, ki ima v sebi še nekaj otroštva, če že ni otrok.

V svetu pravljic bi se dogajale čarovnije, čarovnije, ki jih zmore le otrok. Te čarovnije so najlepše. V pravljičnem nadstropju bi bil vladar smeh. Police s knjigami bi kar poplesavale, ko bi otroci stopili skozi mogočna vrata pravljic. Nato bi stare stopnice vodile vse do srhljivega nadstropja. Tam bi obiskovalce sprejel grozljiv smeh, ki bi jim pognal strah v kosti. Knjige bi imele stare, pomočene platnice, polite s kavo ali celo s krvjo. Stari papirji bi šelesteli v temi in vsaka zgodba bi govorila o strahu. Če bi bilo obiskovalce preveč strah, bi jih rešile stopnice v naslednje nadstropje.

Nadstropje romanov. Na vratih bi jih pričakalo rdeče srce in verjamem, da bi še najbolj potrt človek našel svoje zatočišče v svetu ljubezni. Vrata bi se mogočno odprla in knjige bi pozdravile s poljubom. Ko bi se podali med police, bi knjige govorile o junaštvu, o prvi ljubezenski radovednosti, o zamerah, žalostnem poslavljanju ter srečnih koncih. Knjige bi nam dale vedeti, da je ljubezen več kot le poljub in poroka. Je preplet čustev, zamer, večnih dogajanj ter o prav posebnem prijateljstvu. Knjige bi bile okrašene s srednjeveškimi okraski, naslov bi bil pozlačen in listi bi imeli vsak nov začetek. Obiskovalci bi se že ob pogledu nanje zasanjali.

Potem pa bi stopnice vodile v svet humorja. Tu bi se odvijal vsak dan nov žur. Knjige bi imele smešne platnice. Ljudje bi se družili ob njih, pozabili bi na skrbi, jih odprli in se do dobra nasmejali. Smeh bi odmeval po vsem nadstropju. Vse do stopnic v nadstropje večne napetosti.

Nadstropje kriminala. Na vratih bi bilo število 007, najbrž veste zakaj. Knjige bi se že na pogled zdele napete, kaj šele notranjost. Vsako poglavje bi se končalo usodno. Kaj bo pa prineslo novo, bi bilo zmeraj vprašanje. Kriminalke bi obiskovalce še bolj zasvojile kot droge. Obiskovalce bi spet rešile stopnice v zadnji svet.

Svet drame. Namesto vrat bi se obiskovalcem odgrnila zavesa in knjige bi se veličastno priklonile. Sledilo bi življenje na odru. Vsaka knjiga bi imela svoj dramatičen pristop, zgodbo in konec. Obiskovalce bi preplavilo spoznanje, da je življenje eno veliko dogajanje.

Na koncu sobe bi jih pričakalo dvigalo, ki bi jih odpeljalo do izhoda. Knjižnica bi se poslovila. Vrata bi se za obiskovalci zaprla in knjige bi čakale na nov dan. Dan novih radovednih obrazov, ki komaj čakajo, da se jim odpre svet čudes.

No, to bi bilo res nekaj lepega. Imeti take sanje si lahko človek samo želi.

Karla ORŠOŠ, 8.a

 

KNJIŽNICA LETA 2055

Sprašujem se, kakšne bodo knjižnice čez 40 let. Vendar ni velike možnosti, da bodo res takšne, kot mislim, saj sama ne vidim v prihodnost. Če ima kdo to možnost, bi ga z veseljem vprašala, kakšne bodo. Sedaj pa lahko pišem le o tem, kakšne morda bodo. Možnosti je veliko.

Morda bodo v njih delali roboti kot povsod drugod. Morda bomo imeli doma naprave, v katere bomo vnesli podatke o knjigi in jo bomo dobili na dom v nekaj minutah, če seveda ne bo knjiga v tistem času izposojena. Še veliko drugih možnosti je. Morda police ne bodo potrebne, saj bodo knjige s pomočjo gravitacijskih naprav lebdele v zraku. Lahko bodo knjige shranjene v skladiščih, mi pa jih bomo izbirali preko prav za to namenjenih računalnikov. To je samo nekaj idej, kako bodo morda delovale knjižnice.

Tudi notranjost knjižnic se bo verjetno spremenila. Ali pa morda ne. Ne vem, kako bo. Vem pa, da je vse odvisno od napredka znanosti in tehnologije. Verjamem pa, da bomo v knjižnici vedno našli dobre stare knjige. Elektronske ali navadne. Konec koncev je to namen vseh knjižnic.

Najti knjigo, jo vzeti v roke in ji dovoliti, da nas popelje v svoj svet, ki ga skriva med vrsticami, pa se mi zdi še vedno najboljša izbira.

Nina KLEMENT, 8.a