Obisk učencev hrvaške šole iz Žakanja na naši šoli

V ponedeljek, 14. 5. 2018, so nas obiskali učenci s Hrvaške, s katerimi smo sodelovali v projektu Branje brez meja.

Ob vključitvi v projekt smo se dogovorili, da bodo oni brali knjigo naše pisateljice Dese Muck Sama doma, mi pa knjigo hrvaške pisateljice Ivane Brlić – Mažuranić Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča.

Skozi  leto smo knjigi prebrali, se o vsebini pogovarjali, ustvarjali na to temo, naredili plakate o knjigi in avtoricah, pripravili kratko igro in še veliko zanimivega.

Ob zaključku projekta smo se dogovorili za skupno srečanje, kjer sta se obe skupini predstavili tudi v živo. Goste smo po predstavitvi popeljali na po šoli, nato pa še na sprehod po mestu, pri čemer so jih naše osmošolke vodile po mestnih znamenitostih.

Bila je zanimiva izkušnja. Ob slovesu so nas povabili, da bi sodelovali tudi naslednje leto, ko bi srečanje potekalo na njihovi šoli. Se že veselimo …

Nekaj utrinkov s srečanja si lahko pogledate na spodnjih fotografijah.

[Show as slideshow]

1 2 ... 5 ►

 IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost) je proglasil 2. april, rojstni dan Hansa Christiana Andersena,

za MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE.

Ob 2. aprilu vsako leto druga nacionalna sekcija pripravi plakat in poslanico.

Letošnjo poslanico je pripravila Latvijska sekcija IBBY, napisala jo je Inese Zandere,

plakat je ustvaril ilustrator Reinis Pētersons.

Majhno je v knjigi veliko

Ljudje težimo k ritmu in urejenosti, kot magnetna energija razporeja železne opilke v fizikalnem eksperimentu in kot v snežinki iz vode nastanejo kristali. V pravljicah ali pesmih so otrokom všeč ponavljanja, refreni in univerzalni motivi, saj jih lahko vsakokrat na novo prepoznajo – to so elementi, ki urejajo besedilo, vzpostavljajo v svetu prečudovit red. Še vedno se spomnim, kako sem si kot otrok prizadevala za pravičnost in simetrijo, za enake pravice za levo in desno: če sem v ritmu tolkla po mizi, sem preštela, kolikokrat je zaigral vsak prst, da drugi ne bi bili užaljeni. Sprva sem ploskala tako, da sem z levo dlanjo udarjala po desni, toda potem se mi je zazdelo, da je to nepošteno, in se naučila ploskati še drugače – z desno po levi. To nagonsko prizadevanje za ravnovesje je seveda hecno, a lepo kaže, da čutimo potrebo, da svet ne bi padel iz ravnotežja. Takrat sem imela občutek, da moram za to poskrbeti prav jaz.

In tako tudi pesmi in zgodbe otroke pritegnejo zato, ker otroci čutijo potrebo po urejanju kaotičnega sveta. Iz nedoločljivosti vse teži k urejenosti. Otroške pesmice, ljudske pesmi, igre, pravljice, poezija – vse te ritmično organizirane oblike otrom pomagajo organizirati njihovo prisotnost v od njih mnogo večjem kaosu. Ustvarjajo intuitivno zavedanje, da je red v svetu mogoč in da je v svetu vsakomur odmerjeno točno določeno mesto. K temu cilju vodi vse: ritmična organiziranost besedila, druga za drugo sledeče si črke, postavitev na strani, vtis knjige kot dobro strukturirane celote. Veliko se zrcali v malem, in to uresničujemo tudi v otroških knjigah, tudi če ne razmišljamo o Bogu ali o fraktalih. Otroška knjiga je čudežna sila, ki spodbuja veliko željo in zmožnost otroka, da bi bil to, kar je. Vliva mu poguma za življenje.

V knjigi je majhno vedno veliko, in to takoj, ne šele na prehodu v odraslost. Knjiga je skrivnost, v kateri je mogoče najti tudi tisto, česar nismo iskali, ali tisto, česar sicer ne dosežemo. Tisto, česar bralci določene starosti še ne morejo dojeti umsko, kot odtis vseeno ostane v njihovi zavesti in nanje vpliva, četudi ni povsem razumljeno. Slikanica pa je lahko zakladnica modrosti in kulture tudi za odrasle – enako kot lahko otrok prebere knjigo, namenjeno odraslim, in v njej najde svojo lastno zgodbo, prebere v njej nekaj o lastnem, komaj dobro začetem se življenju. Kulturni kontekst nas oblikuje: položi temelje za vtise, ki bodo prišli v prihodnosti, pa tudi za preizkušnje, ki jih bomo morali prestati in ob tem ostati celi.

Otroška knjiga odraža spoštovanje do velikosti majhnega. Je svet, ki se vsakokrat ustvari na novo, igriva in prelepa resnost, brez katere je vse, vključno z otroško literaturo, zgolj mlatenje prazne slame.

Na kratko:
Zahvaljujoč knjigi se lahko otrok intuitivno zaveda, da je svet lahko urejen in da se v njem najde posebno mesto za vsakogar. K temu cilju vodi vse: ritmična organiziranost besedila, druga za drugo sledeče si črke, postavitev na strani, vtis knjige kot dobro strukturirane celote. Veliko se kaže v malem, in to poustvarjamo v otroških knjigah. Knjiga je skrivnost, v kateri je mogoče najti tudi tisto, česar nismo iskali, ali tisto, česar sicer ne dosežemo. Otroška knjiga odraža spoštovanje do velikosti majhnega.

Prevedel: Jernej Županič

V noči s petka, 23. marca, na soboto, 24. marca, je potekala v Pokrajinski in študijski knjižnici Andersenova bralna noč, katere so se udeležili učenci naše šole. Skozi noč so se odvijale različne aktivnosti, v katere so se učenci z navdušenjem vključevali. Razgibali so se ob jogi, se sprostili ob gongih, poslušali in brali pravljice, se poizkusili iz poznavanja Andersenovih pravljic v kvizu ter izdelali svoje lutke, a katerimi so naslednje jutro nastopili v dramatizaciji pravljice Svinjski pastir in predstavili staršem ter drugim obiskovalcem, kako so preživeli noč v knjižnici. Ob vsem tem pa so se seveda družili, se spoznavali in se zabavali. Za večino otrok je bil to enkraten in nepozaben dogodek in že sprašujejo, kdaj bo naslednja bralno noč.

Vtisi učencev:

Ta noč z Andersenom se mi je zdela zelo zabavna, zanimiva in poučna. Bilo mi je zelo lepo, saj sem se družila s prijatelji in hkrati spoznala nove prijatelje in prijateljice. Upam, da bom še kdaj imela priložnost prespati v knjižnici, saj mi je bilo zelo všeč. Še posebej všeč mi je bilo izdelovanje lutk. Tudi knjižničarke so bile zelooo zabavne. Upam, da bomo bralno noč še kdaj ponovili.

Sea Flegar, 5. b

Na bralni noči mi je bilo zelo všeč, ker smo izdelovali lutke, s katerimi smo naredili predstavo.

Pija Ukmar, 5. a

Na Andersenovi bralni noči mi je bilo zelo všeč, ker smo izdelovali lutke, si pripovedovali grozljivke in še mnogo vsega.

Ula Trajbarič, 5. a

Bilo mi je zelo všeč, ker se je dogajalo veliko zanimivega. Upam, da bo še kdaj takšna noč.

Bine Buzeti, 5. b

Ta noč je bila odlična. Mislila sem, da bomo samo brali Andersenove pravljice, pa je bilo boljše, kot sem si predstavljala.

Luša Polajner, 4. a

Noč je potekala veliko lepše, kot sem si predstavljala. Najlepše mi je bilo, ko smo izdelovali lutke, jedli pico in se obmetavali z blazinami.

Jana Trajanovska, 4. c

Najboljše mi je bilo, da smo se šli kviz in da smo imeli zajtrk pri Zvezdi. Z veseljem se bom udeležila še kakšne bralne noči.

  Iva Rajbar, 4. c

Ne morem se odločiti, kaj mi je bilo najbolj všeč, saj mi je bilo všeč vse. Najbolj zanimivo pa mi je bilo, da pred tretjo uro ni šel nihče spat.

  Sanja Purgaj, 4. a

Kaj vse smo počeli, si lahko ogledate na spodnjih fotografijah.

Vse, kar je lepega v nas in okoli nas je kultura.

8. februar pa je dan nas vseh, saj vsi skupaj praznujemo in ustvarjamo slovensko kulturo.

Spoštujmo jo!

Ob tej priložnosti in tudi v običajnih dneh bi bilo prav, da se spomnimo

dosežkov naših umetnikov in se zavedamo njihovega pomena.

Pred šolsko knjižnico smo za vas pripravili razstavo o življenju in delu Franceta Prešerna.

​

Želimo vam 12 mesecev brez skrbi,

53 nedelj sreče,

365 dni brez bolezni in

8760 ur zabave ob prebiranju

ZANIMIVIH KNJIG.

V nedeljo, 3. decembra v svojo družbo ponovno vabijo muzealci, gledališčniki, glasbeniki in številni drugi kulturni delavci, ki na Ta veseli dan kulture pripravljajo razstave, vodenja, delavnice, predstave, koncerte in druge dogodke, ki bodo obiskovalcem ponovno na voljo brezplačno. Ob obletnici Prešernovega rojstva bo še posebej slovesno, saj bomo simbolno vstopili v evropsko leto kulturne dediščine.

145 organizatorjev v 56 krajih po Sloveniji pripravlja skupno več kot 320 dogodkov namenjenih vsem starostnim skupinam.

Vas zanima zgodovina, sodobna umetnost, glasba, znanost, literatura ali dogodki za otroke …? Preverite, kaj se bo dogajalo v vaši bližini!

Dogodki v Murski Soboti na TA VESELI DAN KULTURE so dostopni na spodnji povezavi:

http://www.mk.gov.si/si/ta_veseli_dan_kulture_2017/seznam_prireditev_2017/murska_sobota/

V mesecu šolskih knjižnic smo izvedli naslednje dejavnosti:

• V knjižnico smo povabili drugošolce na pravljično uro. Z zanimanjem so prisluhnili pravljici Volk in sedem kozličkov ter ob sličicah obnavljali zgodbo.

• Skupina učencev 8. in 9. razreda se je udeležila srečanja z vsestranskim umetnikom Andrejem Rozmanom Rozo v okviru projekta Povabimo besedo na Gimnaziji Murska Sobota.

• Učenci knjižničarskega krožka so brali učencem v podaljšanem bivanju v 1. in 2. razredu.

Oktober – mednarodni mesec šolskih knjižnic 

POVEZOVANJE SKUPNOSTI IN KULTUR

V slovenskem prostoru bo projekt že 10. leto izpeljala Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije.

Letošnje geslo “Povezovanje skupnosti in kultur” opozarja na povezovalni pomen šolskih knjižnic.

Šolske knjižnice so nujno potrebne pri razvoju medosebnih kompetenc, spodbujanju k strpnosti s sprejemanjem drugačnosti in pri razvoju posameznikovega kritičnega mišljenja, šolski knjižničarji pa so pomemben člen med učencem, učitelji in starši s sodelovanjem pri medpredmetnem poučevanju, razvijanju učnih strategij, razvijanju različnih vrst pismenosti, razvijanju kritičnega mišljenja in ostalih kompetenc, ki so potrebne za delovanje v današnji družbi.

Leta 1999 so knjižničarji začeli praznovati svoj mednarodni dan na četrti ponedeljek v oktobru, v Sloveniji smo ga prvič praznovali leta 2007, 22. oktobra. Ker se je praznovanju pridruževalo čedalje več držav, se je leta 2008 odbor odločil, da praznovanje prilagodi lokalnemu okolju.