Dobitnik nagrade

za najboljše mladinsko delo

v letu 2015  je

Peter SVETINA

za knjigo

KAKO ZORIJO JEŽEVCI.

 

 

 

 

Naše tretješolce je v petek, 23. septembra, v okviru srečanja mladinskih pisateljev Oko besede, z obiskom razveselila pisateljica Majda Koren. Pisateljica, ki je tudi učiteljica razrednega pouka, snov za svoje zgodbe jemlje iz vsakdanjega življenja otrok. Po predstavitvi svojih knjig, nam je pokazala tudi spletno stran http://www.zupca.net/, kamor piše zgodbe.

 

Prvošolci prvič v šolski knjižnici

17. septembra, na dan zlatih knjig, ko se spomnimo rojstva in smrti našega pisatelja Franceta Bevka se je pričelo branje za bralno značko. Vsako leto ob tej priložnosti vsak prvošolček v Sloveniji prejme knjigo. Letos je bila to slikanica Leopolda Suhodolčana SEDEM NAGAJIVIH. Naši prvošolčki so si z velikim zanimanjem prvič ogledali šolsko knjižnico, zavzeto prisluhnili zgodbi o Petru Klepcu in z navdušenjem prejeli slikanice.

 

Praznujemo 100. obletnico rojstva angleškega pisatelja

ROALDA DAHLA (13. september 1916–23. november 1990),

 

katerega knjige poznajo otroci širom sveta. V slovenščino je prevedenih kar 17 njegovih književnih del, ki so namenjena različnim starostnim stopnjam otrok. Kar nekaj si jih lahko ogledamo tudi na filmskem platnu (Matilda, Charlie in tovarna čokolade, Čarovnice, VDV veliki dobrodušni velikan…).

 Obletnico bo praznoval ves svet. V njegovi domovini, Veliki Britaniji, sploh pa v Walesu, kjer se je rodil in živel, je to celoletno praznovanje (kot dogodivščina!) na nacionalni, državni ravni.

Kot dodatno spodbudo k praznovanju dajemo tudi povezavo na njegovo uradno spletno stran:

www. roalddahl.com,

kjer je skoraj do popolnosti natančno predstavljeno njegovo življenje, delo, muzej, najrazličnejše spodbude k raznovrstnim aktivnostim, tudi vsi dogodki ob praznovanju 100. obletnice njegovega rojstva …

Tudi v šolski knjižnici smo pripravili razstavo njegovih knjig, petošolcem pa prestavili tudi njegovo življenje in jih s pregledom njegovih knjig, ki jih imamo v šolski knjižnici, tudi želeli spodbuditi za branje.

Če kliknete na spodnjo povezavo, si boste lahko ogledali, katere aktivnosti v ta namen nam priporočajo iz slovenske sekcije IBBY in še mnoge druge zanimivosti iz Dahlovega življenja in dela.

Dahl – spodbude_za_branje

Še nekaj utrinkov z obiska petošolcev v  naši šolski knjižnici, ki so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi in se nasmehnili ob poslušanju Dahlovih Odvratnih rim.

 

 

 

 

 

V torek, 21. 6. 2016, smo imeli zaključek bralne značke za učence 1. triade.

Podelitev so popestrili učenci z deklamacijo (učenci 1. razredov), dramatizacijo Zvezdica Zaspanka (učenci 2. a) in pesmico (učenci 3. a). Poslovili pa smo se s Kekčevo pesmijo, ki smo jo z drugošolko Laro zapeli vsi.

Poleg priznanj za zvestobo lepi knjigi so prejeli knjižne nagrade naslednji učenci, ki so v tem šolskem letu dodatno prebrali veliko knjig:

Veronika Horvat (3. c) – 200 knjig,

Timi Bunderla (3. b),

Val Sevšek, Jure Fujs (3. a),

Gal Katančič (2. c),

Aljaž Dervarič (2. b) – 95 knjig,

Liam Žigo (2. b) – 93 knjig,

Luka Ivančič (2. a)

 

Letos smo za učence 2. triade ob zaključku bralne značke pripravili pravljični kviz. Vsak razred so zastopali trije učenci. Člani najboljše ekipe so prejeli knjižno nagrado (Male sive celice, Od Luka do Ane).

Zmagovalci pravljičnega kviza so:

• 4. a, ki so bili dvojni zmagovalci, saj je v njihovem razredu največ učencev prejelo priznanje za zvestobo lepi knjigi,
• 5. a in
  
• 6. a.

Knjižničarka Milena in učiteljice so na koncu kviza pridnim bralcem podelile še priznanja.

Vsem, ki ste pridno brali, iskreno čestitava, hkrati pa se za spodbudo k branju zahvaljujeva vsem mentoricam.

 

 

April – mesec knjige na naši šoli 2. april – mednarodni dan knjig za otroke in mladino 23. april – svetovni dan knjige in avtorskih pravic

Kaj bomo počeli v tem mesecu?

• Brali bomo pravljice Hansa Christiana Andersena pri pouku in v času podaljšanega bivanja in se o prebranem pogovarjali, pravljice ilustrirali in dramatizirali.
• V prvi triadi bomo ob razstavi del H. C. Andersena pripravili pravljične ure iz Andersenovih pravljic.
• Po končanih urah bomo risali najljubšega pravljičnega junaka, literarno ustvarjali …
• V drugi triadi si bomo ogledali razstavo Andersenovih pravljic, prebirali njegove pravljice in se po teh dejavnostih s kvizom preizkusili v poznavanju pravljic H. C. Andersena (pa tudi pravljic drugih avtorjev in ljudskih).
• Izvedli bomo 15 minut branja po razredih, kjer bodo učenci brali svojim vrstnikom.
• 22. aprila se bomo pridružili akciji Podarimo knjigo. Učenci bodo lahko svojo knjigo podarili drugemu. Na ogled bomo postavili tudi že nekoliko starejše knjige iz šolske knjižnice, ki jih bomo podarili tistim, ki jih bodo želeli.

 

2. april je mednarodni dan knjige za otroke, ki ga je Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) proglasila leta 1967. Za mednarodni dan knjige za otroke, ki ga od njegove ustanovitve praznujemo tudi na Slovenskem, je IBBY proglasila rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, ki je napisal okoli 160 pravljic, te pa so prevedene v kakšnih 100 jezikov.

Na mednarodni dan knjig za otroke  po vsem svetu prirejajo branja, podeljujejo nagrade, odpirajo razstave in razmišljajo, kako obdržati bralno kulturo med mladimi.

Mednarodni dan knjige za otroke vedno spremljata tudi poslanica in plakat, ki ju prispeva katera od članic mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY. Letos ju je prispevala Brazilska sekcija IBBY. Poslanica je delo ene izmed najvplivnejših brazilskih pisateljic sodobne književnosti za otroke Luciane Sandroni.  

Letošnji plakat pa je ustvaril ilustrator Ziraldo. 

Od slovenskih pisateljev sta bila avtorja mednarodne poslanice leta 1968 France Bevk in leta 1970 pisateljica Ela Peroci, v samostojni Sloveniji pa leta 1997 pesnik Boris A.Novak, katerega poslanico je ilustriral Matjaž Schmidt.

Ob obletnici rojstva Hansa Christiana Andersena in v počastitev mednarodnega dneva knjig za otroke bomo v šolski knjižnici pripravili razstavo del H. C. Andersena in pravljične urice z njegovimi junaki.

 

Poslanica

Nekoč je …

Nekoč je živela … Princesa? Ne.

Nekoč je bila knjižnica. In nekoč je bila tudi deklica z imenom Luisa, ki je šla prvič v knjižnico. Hodila je zelo počasi, ker je vlekla za sabo veliko torbo na koleščkih. Očarano si je ogledovala notranjost knjižnice: police, same police, police, polne knjig. Mize, stoli, pisane blazine, risbe in plakati po stenah.

»Prinesla sem fotografijo,« je plaho rekla knjižničarki.

»Odlično, Luisa! Izdelala ti bom člansko izkaznico. Ti pa si medtem izberi knjigo. Lahko si izbereš eno, ki jo boš odnesla domov. Prav?«

»Samo eno?« je razočarano vprašala Luisa.

V tistem je zazvonil telefon in knjižničarka je Luiso prepustila težki nalogi izbiranja ene same knjige izmed tisočerih knjig v knjižnici. Deklica je potegnila za seboj torbo in dolgo, dolgo iskala, dokler ni našla svoje najljubše knjige: Sneguljčico! Knjiga je imela trde platnice in čudovite ilustracije. Vzela jo je v roke in spet povlekla torbo. Že je hotela oditi, ko jo je nekdo potrepljal po rami. Deklica se je obrnila in od presenečenja skoraj padla vznak. To ni bil nihče drugi kot Obuti maček s svojo knjigo v rokah, bolje rečeno, v tacah!

»Dober dan. Kako gre, gospa?« se je pošalil maček in se priklonil. »Luisa, še nisi naveličana teh zgodb o princesah? Zakaj si ne bi raje izposodila moje knjige Obuti maček, ki je veliko bolj zabavna?«

Luisa je ostrmela od začudenja. S široko odprtimi očmi sploh ni vedela, kaj naj reče.

»Kaj je? Ti je muca snedla jezik?« se je pošalil.

»Si ti res Obuti maček?«

»Seveda sem. Iz mesa in krvi! Vzemi me s seboj domov, pa boš izvedela mojo zgodbo in zgodbo markiza Carabasa.«

Luisa je od osuplosti samo prikimala.

Obuti maček se je s čarovno kretnjo vrnil v knjigo. Ko je Luisa že hotela oditi, jo je spet nekdo potrepljal po rami. To je bila ona: ‘bela kot sneg, rdeča kot kri in črnolasa kot ebenovina’. Uganete, kdo?

»Sneguljčica?!« je rekla Luisa čisto zamaknjena.

»Še mene vzemi domov, Luisa. Ta izdaja,« je rekla in pokazala na svojo knjigo, »je zvesta priredba pravljice bratov Grimm.«

Luisa je že hotela ponovno zamenjati knjigo, ko se je nataknjeno oglasil Obuti maček.

»Sneguljčica, ne vidiš, da se je Luisa že odločila? Raje se vrni k svojim šestim palčkom!«

»K sedmim! Sploh pa se še ni odločila!« je rdeča od jeze vzkliknila Sneguljčica.

Oba sta se zazrla v Luiso in čakala, kaj bo rekla.

»Res ne vem, katero naj vzamem. Najraje bi vzela vse …«

In prav v tistem hipu se je zgodilo nekaj neverjetnega: iz knjig so stopile vse pravljične osebe: Pepelka, Rdeča kapica, Trnuljčica, Motovilka. Cela druščina pravih princes.

»Luisa, vzemi me domov!« so jo vse rotile.

»Samo posteljo potrebujem, da se bom malo naspala,« je zazehala Trnuljčica.

»Samo sto let, nič več,« je posmehljivo prhnil Obuti maček.

»Lahko ti pospravljam po hiši, zvečer pa grem na zabavo na grad …« je rekla Pepelka.

»S kraljevičem!« so vsi zavpili.

»V košarici imam potico in vino. Bi kdo pokusil?« je ponudila Rdeča kapica.

Kmalu zatem so se jim pridružili novi pravljični liki: Grdi raček, Deklica z vžigalicami, Kositrni vojak in Plesalka.

»Luisa, gremo lahko s teboj? Mi smo Andersenovi liki,« je prosil Grdi raček, ki sploh ni bil tako grd.

»Je pri tebi doma toplo?« jo je vprašala Deklica z vžigalicami.

»Hm, če imaš peč, bova midva raje ostala tukaj …« sta pripomnila Kositrni vojak in Plesalka.

Tedaj se je na vsem lepem prikazal ogromen kosmat volk z ostrimi čekani in se postavil pred druščino.

»Hudobni volk!!!« so zavpili.

»Volk, zakaj imaš tako velika usta?« je iz navade vzkliknila Rdeča kapica.

»Jaz vas bom branil!« je junaško rekel vojaček.

V tistem je volk že odprl svoj velikanski gobec in … Jih vse požrl? Ne! Samo zazehal je, ker je bil zelo zaspan, nato pa je miroljubno rekel:

»Pomirite se, druščina. Rad bi vam nekaj predlagal. Luisa naj si izposodi knjigo o Sneguljčici, mi pa bomo zlezli v njeno torbo. Dovolj velika bo za nas.«

Volkov predlog se je vsem zdel odličen.

»Prosim, Luisa!« je rekla Deklica z vžigalicami, drgetajoč od mraza.

»No, prav!« je rekla in odprla torbo.

Pravljični liki so se postavili v vrsto in poskakali vanjo.

»Najprej princese!« je zavpila Pepelka.

V zadnjem trenutku so se prikazali še liki iz brazilskih pravljic: Saci, Caipora, zelo zgovorna punčka iz cunj, zelo neumni deček, deklica z rumeno torbico, še ena deklica s prababičino sliko, prilepljeno na obleko, mali gospodovalni kraljevič. Vsi so zlezli noter.

Torba še nikoli ni bila težja. Presneto težki liki so to! Luisa je vzela v roke knjigo o Sneguljčici in knjižničarka je zabeležila izposojo.

Kmalu je Luisa vsa vesela stopila v domačo hišo. Mama ji je od znotraj zaklicala:

»Si že doma, ljubica?«

»Vsi smo doma!«

Prevod v angleščino – Linda McGill,

prevod v slovenščino – Tina Mahkota.

 8. februar – SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK

Bliža se slovenski kulturni praznik – 8. februar, ki ga imenujemo tudi

PREŠERNOV DAN, kot obletnico smrti našega največjega slovenskega pesnika,

Franceta Prešerna.

Kulturni praznik Slovenci praznujemo na ta dan od leta 1945, samostojna država Slovenija pa ga je leta 1991 razglasila za dela prost dan.

Na osrednji proslavi Prešernovega dne podelijo tudi najvišja priznanja za dosežke na področju umetniškega ustvarjanja – Prešernove nagrade.

Pred šolsko knjižnico smo pripravili razstavo o življenju in delu Franceta Prešerna ter razstavo o zgodovini slovenskega jezika.

Prisrčno vabljeni na ogled razstave.